Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JOŽEF MRAK je bil vodja in glavni predstavnik tako imenovane idrijske kartografske šole. Po letu 1736 je kot praktikant idrijskega rudnika izdelal več načrtov rudnika, leta 1744 pa reliefno karto Idrije. Kartiral je tudi rudna nahajališča na Koroškem, v Karavankah, Zasavju in na Moravskem, projektiral je rudniško žgalnico v Idriji, topilnici rude v Eisenerzu v Avstriji in Banski Štiavnici na Slovaškem ter klavže na Belci, Idrijci in Zali.
Najpomembnejše delo, ki ga je zapustil Jožef Mrak, so brez dvoma njegove klavže na Idrijci. To so visoke vodne pregrade, namenjene zbiranju vode za občasno plavljenje lesa, ki so ga potrebovali za podporje v jami in kurjenje peči v žgalnici živosrebrne rude, do idrijskega rudnika. Klavže so zgrajene iz klesanih kamnitih blokov; te na Idrijci so široke dobrih 41 metrov, visoke 13 metrov in pol ter debele skoraj 11 metrov. Njihovi ostanki so danes zaščiteni kot vrhunski spomenik slovenske tehnične kulture. Jožef Mrak je leta 1778 za življenjsko delo dobil kameralno priznanje zaslužnega zemljemerca. Rodil se je na današnji dan leta 1709 v Idriji.
—–
Slikar, risar, ilustrator in scenograf IVAN ČARGO je študiral v Firencah in Rimu. V letih od 1924 do 27 je bil scenograf Ljudskega gledališča v Gorici, nato je deset let živel v Beogradu. Do kapitulacije Italije je bil v različnih zaporih, potem pa se je pridružil prekomorskim brigadam. Po letu 1945 je živel boemsko življenje v Ljubljani.
V začetku je slikal v impresionističnem duhu Riharda Jakopiča. Šolanje v Italiji in številna potovanja so ga začela navduševati za futurizem in ekspresionizem, blizu pa so mu bili tudi drznejši konstruktivisti. Znan je kot portretist, ki je ekspresionistične prvine mešal s futurističnimi in kubističnimi elementi. Krajine je slikal bolj pod vplivom nemškega ekspresionizma. Po letu 1931 se je posvečal predvsem risbi z rdečim svinčnikom in razvijanju samosvojega sloga. Ivan Čargo se je rodil na današnji dan leta 1898 v Idriji.
—–
Agronom JOŽE KOROŠEC je leta 1973 doktoriral na biotehniški faulteti v Ljubljani in se nato študijsko izpopolnjeval v Italiji in Švici. Bil je raziskovalec na Kmetijskem inštitutu Slovenije, leta 1982 pa je postal redni profesor na biotehniški fakulteti. Preučeval je pridelovanje krme in travinja ter obravnaval selekcijo in žlahtnjenje rodovitnejših sort trav, detelj in travno-deteljnih združb. Napisal je več knjig, raziskovalnih in poljudnoznanstvenih del ter strokovnih člankov. Za svoje delo je prejel Jesenkovo priznanje. Jože Korošec se je rodil na današnji dan leta 1930 v Kobilju v Prekmurju.
—–
Italijanski dramatik CARLO GOLDONI se je že kot otrok navduševal nad komedijami in tako je leta 1721 iz šole v Riminiju pobegnil k neki igralski skupini; pozneje je študiral pravo v Pavii. Sprva je pisal komedije v slogu commedie dell´arte – zanjo so značilne groteskna situacijska in besedna komika ter improvizacijska igralska tehnika – pozneje pa je po vzoru iger francoskega komediografa Moliera svoje igre pisal kot komedije značajev in nravi iz realističnega okolja s trdno zgradbo in dialogom.
V okoli 150-ih komedijah je upodobil vse družbene sloje, največkrat meščane in preproste ljudi, odnose med njimi, človeške napake in kreposti, navade, družinsko življenje in moralo. V slovenskih gledališčih so bila največkrat uprizorjena njegova dela “Sluga dveh gospodov”, ”Krčmarica Mirandolina” in “Primorske zdrahe”. Italijanski komediograf Carlo Goldoni se je rodil na današnji dan pred 310 leti v Benetkah.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JOŽEF MRAK je bil vodja in glavni predstavnik tako imenovane idrijske kartografske šole. Po letu 1736 je kot praktikant idrijskega rudnika izdelal več načrtov rudnika, leta 1744 pa reliefno karto Idrije. Kartiral je tudi rudna nahajališča na Koroškem, v Karavankah, Zasavju in na Moravskem, projektiral je rudniško žgalnico v Idriji, topilnici rude v Eisenerzu v Avstriji in Banski Štiavnici na Slovaškem ter klavže na Belci, Idrijci in Zali.
Najpomembnejše delo, ki ga je zapustil Jožef Mrak, so brez dvoma njegove klavže na Idrijci. To so visoke vodne pregrade, namenjene zbiranju vode za občasno plavljenje lesa, ki so ga potrebovali za podporje v jami in kurjenje peči v žgalnici živosrebrne rude, do idrijskega rudnika. Klavže so zgrajene iz klesanih kamnitih blokov; te na Idrijci so široke dobrih 41 metrov, visoke 13 metrov in pol ter debele skoraj 11 metrov. Njihovi ostanki so danes zaščiteni kot vrhunski spomenik slovenske tehnične kulture. Jožef Mrak je leta 1778 za življenjsko delo dobil kameralno priznanje zaslužnega zemljemerca. Rodil se je na današnji dan leta 1709 v Idriji.
—–
Slikar, risar, ilustrator in scenograf IVAN ČARGO je študiral v Firencah in Rimu. V letih od 1924 do 27 je bil scenograf Ljudskega gledališča v Gorici, nato je deset let živel v Beogradu. Do kapitulacije Italije je bil v različnih zaporih, potem pa se je pridružil prekomorskim brigadam. Po letu 1945 je živel boemsko življenje v Ljubljani.
V začetku je slikal v impresionističnem duhu Riharda Jakopiča. Šolanje v Italiji in številna potovanja so ga začela navduševati za futurizem in ekspresionizem, blizu pa so mu bili tudi drznejši konstruktivisti. Znan je kot portretist, ki je ekspresionistične prvine mešal s futurističnimi in kubističnimi elementi. Krajine je slikal bolj pod vplivom nemškega ekspresionizma. Po letu 1931 se je posvečal predvsem risbi z rdečim svinčnikom in razvijanju samosvojega sloga. Ivan Čargo se je rodil na današnji dan leta 1898 v Idriji.
—–
Agronom JOŽE KOROŠEC je leta 1973 doktoriral na biotehniški faulteti v Ljubljani in se nato študijsko izpopolnjeval v Italiji in Švici. Bil je raziskovalec na Kmetijskem inštitutu Slovenije, leta 1982 pa je postal redni profesor na biotehniški fakulteti. Preučeval je pridelovanje krme in travinja ter obravnaval selekcijo in žlahtnjenje rodovitnejših sort trav, detelj in travno-deteljnih združb. Napisal je več knjig, raziskovalnih in poljudnoznanstvenih del ter strokovnih člankov. Za svoje delo je prejel Jesenkovo priznanje. Jože Korošec se je rodil na današnji dan leta 1930 v Kobilju v Prekmurju.
—–
Italijanski dramatik CARLO GOLDONI se je že kot otrok navduševal nad komedijami in tako je leta 1721 iz šole v Riminiju pobegnil k neki igralski skupini; pozneje je študiral pravo v Pavii. Sprva je pisal komedije v slogu commedie dell´arte – zanjo so značilne groteskna situacijska in besedna komika ter improvizacijska igralska tehnika – pozneje pa je po vzoru iger francoskega komediografa Moliera svoje igre pisal kot komedije značajev in nravi iz realističnega okolja s trdno zgradbo in dialogom.
V okoli 150-ih komedijah je upodobil vse družbene sloje, največkrat meščane in preproste ljudi, odnose med njimi, človeške napake in kreposti, navade, družinsko življenje in moralo. V slovenskih gledališčih so bila največkrat uprizorjena njegova dela “Sluga dveh gospodov”, ”Krčmarica Mirandolina” in “Primorske zdrahe”. Italijanski komediograf Carlo Goldoni se je rodil na današnji dan pred 310 leti v Benetkah.
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov