Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za lajšanje bolečin med kirurškimi posegi so nekdaj uporabljali alkohol, opij, trobeliko (korenika te močvirske rastline vsebuje zelo strupeno grenčino) in druge alkaloide, v 19. stoletju pa je te med drugim zamenjal tudi kloroform. Prvi so ga leta 1846 začeli uporabljati v Ameriki in Angliji, o naglem širjenju tega uspavala pri operacijah pa zgovorno priča podatek, da je kirurg Leopold Nathan prvo operacijo s tovrstno narkozo v Ljubljani izvedel že naslednje leto – na današnji dan pred 170-imi leti. Časopis Lublanske novice je v članku o anesteziji s kloroformom takrat med drugim zapisal:
Vsakimu tacimu bolniku dajo nek cvet, ki se ´kloroform´ imenuje, poduhati. Komaj pa bolnik kaki dve minuti duha, zgubi vsako občutljivost, da celo nič ne ve, kaj se z njim godi, kaj ga žgeš ali režeš. Potem pa pride spet k sebi, ko nima bolane noge ali roke več. Ta pomoček kloroform je tako imeniten, da bi ga nevedni ali lahkoverni ljudje kar čudež imenovali.”
—–
Umetnostni zgodovinar JANEZ FLIS je leta 1885 izdal prvo slovensko knjigo o zgodovini arhitekture z naslovom “Stavbinski slogi: zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina”. Na ljubljanskem bogoslovju je predaval cerkveno umetnost in ob tem poudarjal pomen njenega spomeniškega varovanja, s svojim delom o zgodovini arhitekture pa je utemeljil tudi slovensko arhitekturno terminologijo. V posebni knjigi je popisal umetnost na Kranjskem od renesanse naprej. Med drugim je bil tudi ustanovitelj in od leta 1910 predsednik Društva za cerkveno umetnost v Ljubljani, leta 1907 pa je vodil obnovo ljubljanske stolnice. Janez Flis se je rodil na današnji dan leta 1841 na Dobu.
—–
DRAGA STAMEJČIČ POKOVEC, članica atletskega kluba Kladivar, je prva slovenska atletinja, ki se je vpisala v knjigo svetovnih rekordov: septembra leta 1964 je na mitingu v Celju v teku na 80 metrov z ovirami izenačila svetovni rekord. Sicer pa je več kot stokrat izboljšala jugoslovanske oziroma slovenske rekorde v peteroboju, skoku v daljino, v teku na 80 metrov z ovirami ter v teku na 100 in 200 metrov. To jo uvršča med najbolj vsestranske slovenske atletinje vseh časov.
Nastopila je tudi na poletnih olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu in štiri leta pozneje v Tokiu. Je dobitnica zlate plakete mednarodne atletske zveze, Bloudkove nagrade ter članica slovenskega Hrama slavnih športnikov in športnic. Draga Stamejčič Pokovec se je rodila na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.
—–
Najslovitejši italijanski operni pevec vseh časov, tenorist ENRICO CARUSO, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Neaplju. Po njegovem prvem nastopu pri 21-ih letih so v najimenitnejših opernih hišah po svetu kar tri desetletja občudovali njegov sijajni glas z veliko izrazno močjo. Na repertoarju, ki se je od leta 1902 ohranil na skoraj 250 gramofonskih ploščah, je imel 67 opernih vlog in približno 500 pesmi.
Takrat so bili posnetki samo na eni strani gramofonske plošče; nalepk s podatki še niso uporabljali, v srednjem delu plošče je bil vgraviran le naslov pesmi; tam se je pevec po navadi tudi podpisal. Na obe strani gramofonske plošče so začeli snemati leta 1904.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Za lajšanje bolečin med kirurškimi posegi so nekdaj uporabljali alkohol, opij, trobeliko (korenika te močvirske rastline vsebuje zelo strupeno grenčino) in druge alkaloide, v 19. stoletju pa je te med drugim zamenjal tudi kloroform. Prvi so ga leta 1846 začeli uporabljati v Ameriki in Angliji, o naglem širjenju tega uspavala pri operacijah pa zgovorno priča podatek, da je kirurg Leopold Nathan prvo operacijo s tovrstno narkozo v Ljubljani izvedel že naslednje leto – na današnji dan pred 170-imi leti. Časopis Lublanske novice je v članku o anesteziji s kloroformom takrat med drugim zapisal:
Vsakimu tacimu bolniku dajo nek cvet, ki se ´kloroform´ imenuje, poduhati. Komaj pa bolnik kaki dve minuti duha, zgubi vsako občutljivost, da celo nič ne ve, kaj se z njim godi, kaj ga žgeš ali režeš. Potem pa pride spet k sebi, ko nima bolane noge ali roke več. Ta pomoček kloroform je tako imeniten, da bi ga nevedni ali lahkoverni ljudje kar čudež imenovali.”
—–
Umetnostni zgodovinar JANEZ FLIS je leta 1885 izdal prvo slovensko knjigo o zgodovini arhitekture z naslovom “Stavbinski slogi: zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina”. Na ljubljanskem bogoslovju je predaval cerkveno umetnost in ob tem poudarjal pomen njenega spomeniškega varovanja, s svojim delom o zgodovini arhitekture pa je utemeljil tudi slovensko arhitekturno terminologijo. V posebni knjigi je popisal umetnost na Kranjskem od renesanse naprej. Med drugim je bil tudi ustanovitelj in od leta 1910 predsednik Društva za cerkveno umetnost v Ljubljani, leta 1907 pa je vodil obnovo ljubljanske stolnice. Janez Flis se je rodil na današnji dan leta 1841 na Dobu.
—–
DRAGA STAMEJČIČ POKOVEC, članica atletskega kluba Kladivar, je prva slovenska atletinja, ki se je vpisala v knjigo svetovnih rekordov: septembra leta 1964 je na mitingu v Celju v teku na 80 metrov z ovirami izenačila svetovni rekord. Sicer pa je več kot stokrat izboljšala jugoslovanske oziroma slovenske rekorde v peteroboju, skoku v daljino, v teku na 80 metrov z ovirami ter v teku na 100 in 200 metrov. To jo uvršča med najbolj vsestranske slovenske atletinje vseh časov.
Nastopila je tudi na poletnih olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu in štiri leta pozneje v Tokiu. Je dobitnica zlate plakete mednarodne atletske zveze, Bloudkove nagrade ter članica slovenskega Hrama slavnih športnikov in športnic. Draga Stamejčič Pokovec se je rodila na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.
—–
Najslovitejši italijanski operni pevec vseh časov, tenorist ENRICO CARUSO, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Neaplju. Po njegovem prvem nastopu pri 21-ih letih so v najimenitnejših opernih hišah po svetu kar tri desetletja občudovali njegov sijajni glas z veliko izrazno močjo. Na repertoarju, ki se je od leta 1902 ohranil na skoraj 250 gramofonskih ploščah, je imel 67 opernih vlog in približno 500 pesmi.
Takrat so bili posnetki samo na eni strani gramofonske plošče; nalepk s podatki še niso uporabljali, v srednjem delu plošče je bil vgraviran le naslov pesmi; tam se je pevec po navadi tudi podpisal. Na obe strani gramofonske plošče so začeli snemati leta 1904.
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov