Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za lajšanje bolečin med kirurškimi posegi so nekdaj uporabljali alkohol, opij, trobeliko (korenika te močvirske rastline vsebuje zelo strupeno grenčino) in druge alkaloide, v 19. stoletju pa je te med drugim zamenjal tudi kloroform. Prvi so ga leta 1846 začeli uporabljati v Ameriki in Angliji, o naglem širjenju tega uspavala pri operacijah pa zgovorno priča podatek, da je kirurg Leopold Nathan prvo operacijo s tovrstno narkozo v Ljubljani izvedel že naslednje leto – na današnji dan pred 170-imi leti. Časopis Lublanske novice je v članku o anesteziji s kloroformom takrat med drugim zapisal:
Vsakimu tacimu bolniku dajo nek cvet, ki se ´kloroform´ imenuje, poduhati. Komaj pa bolnik kaki dve minuti duha, zgubi vsako občutljivost, da celo nič ne ve, kaj se z njim godi, kaj ga žgeš ali režeš. Potem pa pride spet k sebi, ko nima bolane noge ali roke več. Ta pomoček kloroform je tako imeniten, da bi ga nevedni ali lahkoverni ljudje kar čudež imenovali.”
—–
Umetnostni zgodovinar JANEZ FLIS je leta 1885 izdal prvo slovensko knjigo o zgodovini arhitekture z naslovom “Stavbinski slogi: zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina”. Na ljubljanskem bogoslovju je predaval cerkveno umetnost in ob tem poudarjal pomen njenega spomeniškega varovanja, s svojim delom o zgodovini arhitekture pa je utemeljil tudi slovensko arhitekturno terminologijo. V posebni knjigi je popisal umetnost na Kranjskem od renesanse naprej. Med drugim je bil tudi ustanovitelj in od leta 1910 predsednik Društva za cerkveno umetnost v Ljubljani, leta 1907 pa je vodil obnovo ljubljanske stolnice. Janez Flis se je rodil na današnji dan leta 1841 na Dobu.
—–
DRAGA STAMEJČIČ POKOVEC, članica atletskega kluba Kladivar, je prva slovenska atletinja, ki se je vpisala v knjigo svetovnih rekordov: septembra leta 1964 je na mitingu v Celju v teku na 80 metrov z ovirami izenačila svetovni rekord. Sicer pa je več kot stokrat izboljšala jugoslovanske oziroma slovenske rekorde v peteroboju, skoku v daljino, v teku na 80 metrov z ovirami ter v teku na 100 in 200 metrov. To jo uvršča med najbolj vsestranske slovenske atletinje vseh časov.
Nastopila je tudi na poletnih olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu in štiri leta pozneje v Tokiu. Je dobitnica zlate plakete mednarodne atletske zveze, Bloudkove nagrade ter članica slovenskega Hrama slavnih športnikov in športnic. Draga Stamejčič Pokovec se je rodila na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.
—–
Najslovitejši italijanski operni pevec vseh časov, tenorist ENRICO CARUSO, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Neaplju. Po njegovem prvem nastopu pri 21-ih letih so v najimenitnejših opernih hišah po svetu kar tri desetletja občudovali njegov sijajni glas z veliko izrazno močjo. Na repertoarju, ki se je od leta 1902 ohranil na skoraj 250 gramofonskih ploščah, je imel 67 opernih vlog in približno 500 pesmi.
Takrat so bili posnetki samo na eni strani gramofonske plošče; nalepk s podatki še niso uporabljali, v srednjem delu plošče je bil vgraviran le naslov pesmi; tam se je pevec po navadi tudi podpisal. Na obe strani gramofonske plošče so začeli snemati leta 1904.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Za lajšanje bolečin med kirurškimi posegi so nekdaj uporabljali alkohol, opij, trobeliko (korenika te močvirske rastline vsebuje zelo strupeno grenčino) in druge alkaloide, v 19. stoletju pa je te med drugim zamenjal tudi kloroform. Prvi so ga leta 1846 začeli uporabljati v Ameriki in Angliji, o naglem širjenju tega uspavala pri operacijah pa zgovorno priča podatek, da je kirurg Leopold Nathan prvo operacijo s tovrstno narkozo v Ljubljani izvedel že naslednje leto – na današnji dan pred 170-imi leti. Časopis Lublanske novice je v članku o anesteziji s kloroformom takrat med drugim zapisal:
Vsakimu tacimu bolniku dajo nek cvet, ki se ´kloroform´ imenuje, poduhati. Komaj pa bolnik kaki dve minuti duha, zgubi vsako občutljivost, da celo nič ne ve, kaj se z njim godi, kaj ga žgeš ali režeš. Potem pa pride spet k sebi, ko nima bolane noge ali roke več. Ta pomoček kloroform je tako imeniten, da bi ga nevedni ali lahkoverni ljudje kar čudež imenovali.”
—–
Umetnostni zgodovinar JANEZ FLIS je leta 1885 izdal prvo slovensko knjigo o zgodovini arhitekture z naslovom “Stavbinski slogi: zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina”. Na ljubljanskem bogoslovju je predaval cerkveno umetnost in ob tem poudarjal pomen njenega spomeniškega varovanja, s svojim delom o zgodovini arhitekture pa je utemeljil tudi slovensko arhitekturno terminologijo. V posebni knjigi je popisal umetnost na Kranjskem od renesanse naprej. Med drugim je bil tudi ustanovitelj in od leta 1910 predsednik Društva za cerkveno umetnost v Ljubljani, leta 1907 pa je vodil obnovo ljubljanske stolnice. Janez Flis se je rodil na današnji dan leta 1841 na Dobu.
—–
DRAGA STAMEJČIČ POKOVEC, članica atletskega kluba Kladivar, je prva slovenska atletinja, ki se je vpisala v knjigo svetovnih rekordov: septembra leta 1964 je na mitingu v Celju v teku na 80 metrov z ovirami izenačila svetovni rekord. Sicer pa je več kot stokrat izboljšala jugoslovanske oziroma slovenske rekorde v peteroboju, skoku v daljino, v teku na 80 metrov z ovirami ter v teku na 100 in 200 metrov. To jo uvršča med najbolj vsestranske slovenske atletinje vseh časov.
Nastopila je tudi na poletnih olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu in štiri leta pozneje v Tokiu. Je dobitnica zlate plakete mednarodne atletske zveze, Bloudkove nagrade ter članica slovenskega Hrama slavnih športnikov in športnic. Draga Stamejčič Pokovec se je rodila na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.
—–
Najslovitejši italijanski operni pevec vseh časov, tenorist ENRICO CARUSO, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Neaplju. Po njegovem prvem nastopu pri 21-ih letih so v najimenitnejših opernih hišah po svetu kar tri desetletja občudovali njegov sijajni glas z veliko izrazno močjo. Na repertoarju, ki se je od leta 1902 ohranil na skoraj 250 gramofonskih ploščah, je imel 67 opernih vlog in približno 500 pesmi.
Takrat so bili posnetki samo na eni strani gramofonske plošče; nalepk s podatki še niso uporabljali, v srednjem delu plošče je bil vgraviran le naslov pesmi; tam se je pevec po navadi tudi podpisal. Na obe strani gramofonske plošče so začeli snemati leta 1904.
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Inovator v zdravstvu 17. stoletja Kaj je rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka? Nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah
Gospodarska uspešnost – pogoj za neodvisnost družbe in posameznika Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Kuharski mojster in njegova knjiga
Véliki tolminski punt Več kot le alpinist Eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov