Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Arhitekt GREGOR MAČEK se je rodil na današnji dan leta 1682 v Ljubljani. O njegovem šolanju ni nič znanega, verjetno pa je prešel vso pot od zidarja do polirja pri graditvi ljubljanske stolnice, ko je nova baročna stavba zamenjala prejšnjo romarsko cerkev. V naslednjih treh oziroma štirih desetletjih je po svojih lastnih načrtih prezidal ali sezidal številne cerkve na podeželju; zgledoval se je po že uveljavljenem baročnem slogu.
Njegovo prvo znano delo je cerkev na Šmarni gori iz leta 1711, edino njegovo izpričano delo v Ljubljani pa je dokončanje Mestne hiše leta 1718. Vidni dosežki arhitekta Gregorja Mačka so tudi: cerkvi v Šmartinu pri Kranju in v Poljanah nad Škofjo Loko ter samostansko poslopje v Velesovem.
—–
Na današnji dan leta 1689 je bila v Ljubljani ustanovljena Academia unitorum, namenjena plemičem, izobražencem in uglednim meščanom. Bila je izrazito laično združenje vodilnih znanstvenikov in javnih delavcev na Kranjskem. Zaradi verskih ciljev se je zanjo uveljavilo ime Dizmova bratovščina. Za zavetnika so si člani namreč izbrali priprošnjika umirajočih, desnega razbojnika pri Jezusovem križanju, svetega Dizmo. Vsak član bratovščine se je vpisal v spominsko knjigo, dal naslikati svoj grb in upodobiti geslo, ki si ga je izbral kot vodilo. Zaradi tega je spominska knjiga Dizmove bratovščine izjemen dokument naše kulturne dediščine.
—–
Sopranistka IRENA BAAR je po srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani na Akademiji za glasbo končala višješolski študij klavirja, leta 1983 pa diplomirala iz solo petja. Izpopolnjevala se je še na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Gradcu ter opravila mojstrski tečaj pri sloviti pevski pedagoginji in komorni pevki Elizabeth Schwarzkopf v Salzburgu. S širokim pevskim repertoarjem je nastopala doma in na tujem ter dobila ugledne nagrade in priznanja. Bila je redna gostja obeh slovenskih opernih hiš ter obeh osrednjih državnih simfoničnih orkestrov.
Med njene vidnejše uspehe na tujem sodijo turneja po Koreji, sodelovanje z Bamberškimi simfoniki in nastop na glasbenem festivalu v Barceloni. Od leta 1992 je bila tudi članica “Slovenskega baročnega tria”, redno pa je sodelovala še v različnih drugih komornih zasedbah in v operi. Njena zadnja operna kreacija je bila vloga Margarette v “Faustu”. Irena Baar se je posvečala tudi najbolj žlahtni pevski interpretaciji – samospevu.
Že kmalu po opernih in koncertnih debijih je Irena Baar začela tudi poučevati; sprva na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, pozneje pa na Akademiji za glasbo, kjer je bila leta 2001 izvoljena za redno profesorico. Za svoje umetniško in pedagoško delo je med drugim leta 1995 prejela Betettovo nagrado, priznanje, ki ga za širjenje glasbene kulture podeljuje Društvo glasbenih umetnikov Slovenije. Irena Baar se je rodila na današnji dan leta 1958 v Ljubljani.
—–
Danes je gregorjevo; nekdaj je bil ta dan god Gregorija Vélikega. Gregorij, eden največjih cerkvenih učenjakov in papežev, se je rodil okoli leta 540, umrl pa na današnji dan leta 604 oziroma pred 1413-imi leti. Znan je predvsem po tem, da je v cerkveno petje uvedel korale, pozneje imenovane po njem. Častili so ga učitelji, učenci, učenjaki vseh vrst, glasbeniki, cerkveni pevci, bil pa je tudi zaščitnik zidarjev. Ženske so se mu priporočale za rodovitnost, na pomoč so ga klicali tudi v obdobju kuge.
Po starem julijanskem koledarju je sveti Gregor godoval na prvi pomladanski dan in ljudje ga še danes štejejo za začetnika pomladi. Po Sloveniji velja, da se na gregorjevo “ptički ženijo” in da se ta dan “odpre pomladno nebo”.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Arhitekt GREGOR MAČEK se je rodil na današnji dan leta 1682 v Ljubljani. O njegovem šolanju ni nič znanega, verjetno pa je prešel vso pot od zidarja do polirja pri graditvi ljubljanske stolnice, ko je nova baročna stavba zamenjala prejšnjo romarsko cerkev. V naslednjih treh oziroma štirih desetletjih je po svojih lastnih načrtih prezidal ali sezidal številne cerkve na podeželju; zgledoval se je po že uveljavljenem baročnem slogu.
Njegovo prvo znano delo je cerkev na Šmarni gori iz leta 1711, edino njegovo izpričano delo v Ljubljani pa je dokončanje Mestne hiše leta 1718. Vidni dosežki arhitekta Gregorja Mačka so tudi: cerkvi v Šmartinu pri Kranju in v Poljanah nad Škofjo Loko ter samostansko poslopje v Velesovem.
—–
Na današnji dan leta 1689 je bila v Ljubljani ustanovljena Academia unitorum, namenjena plemičem, izobražencem in uglednim meščanom. Bila je izrazito laično združenje vodilnih znanstvenikov in javnih delavcev na Kranjskem. Zaradi verskih ciljev se je zanjo uveljavilo ime Dizmova bratovščina. Za zavetnika so si člani namreč izbrali priprošnjika umirajočih, desnega razbojnika pri Jezusovem križanju, svetega Dizmo. Vsak član bratovščine se je vpisal v spominsko knjigo, dal naslikati svoj grb in upodobiti geslo, ki si ga je izbral kot vodilo. Zaradi tega je spominska knjiga Dizmove bratovščine izjemen dokument naše kulturne dediščine.
—–
Sopranistka IRENA BAAR je po srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani na Akademiji za glasbo končala višješolski študij klavirja, leta 1983 pa diplomirala iz solo petja. Izpopolnjevala se je še na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Gradcu ter opravila mojstrski tečaj pri sloviti pevski pedagoginji in komorni pevki Elizabeth Schwarzkopf v Salzburgu. S širokim pevskim repertoarjem je nastopala doma in na tujem ter dobila ugledne nagrade in priznanja. Bila je redna gostja obeh slovenskih opernih hiš ter obeh osrednjih državnih simfoničnih orkestrov.
Med njene vidnejše uspehe na tujem sodijo turneja po Koreji, sodelovanje z Bamberškimi simfoniki in nastop na glasbenem festivalu v Barceloni. Od leta 1992 je bila tudi članica “Slovenskega baročnega tria”, redno pa je sodelovala še v različnih drugih komornih zasedbah in v operi. Njena zadnja operna kreacija je bila vloga Margarette v “Faustu”. Irena Baar se je posvečala tudi najbolj žlahtni pevski interpretaciji – samospevu.
Že kmalu po opernih in koncertnih debijih je Irena Baar začela tudi poučevati; sprva na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, pozneje pa na Akademiji za glasbo, kjer je bila leta 2001 izvoljena za redno profesorico. Za svoje umetniško in pedagoško delo je med drugim leta 1995 prejela Betettovo nagrado, priznanje, ki ga za širjenje glasbene kulture podeljuje Društvo glasbenih umetnikov Slovenije. Irena Baar se je rodila na današnji dan leta 1958 v Ljubljani.
—–
Danes je gregorjevo; nekdaj je bil ta dan god Gregorija Vélikega. Gregorij, eden največjih cerkvenih učenjakov in papežev, se je rodil okoli leta 540, umrl pa na današnji dan leta 604 oziroma pred 1413-imi leti. Znan je predvsem po tem, da je v cerkveno petje uvedel korale, pozneje imenovane po njem. Častili so ga učitelji, učenci, učenjaki vseh vrst, glasbeniki, cerkveni pevci, bil pa je tudi zaščitnik zidarjev. Ženske so se mu priporočale za rodovitnost, na pomoč so ga klicali tudi v obdobju kuge.
Po starem julijanskem koledarju je sveti Gregor godoval na prvi pomladanski dan in ljudje ga še danes štejejo za začetnika pomladi. Po Sloveniji velja, da se na gregorjevo “ptički ženijo” in da se ta dan “odpre pomladno nebo”.
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov