Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
PÁOLO SANTONÍNO, tudi Sanctoninus, ki se je rodil v prvi tretjini leta 1440 v Vidmu, je v “Popotnih dnevnikih” iz let od 1485 do 1487 dokaj natančno in vsebinsko bogato opisal življenje na Slovenskem ob koncu srednjega veka. Kot spremljevalec pomožnega škofa je na treh vizitacijskih potovanjih obiskal Koroško, Gorenjsko in Štajersko. Zapiske s potovanj je literarno obdelal v potopisu »Itinerarium«. Paolo Santonino je vtise pogosto zapisoval s humorjem ter tako ustvaril živo sliko verskih in bogoslužnih običajev, opise gradov, cerkva, mest in vasi, kulturnega življenja, socialnih razmer in celo kulinarike, saj ju je cekvena in posvetna gosposka med njunim popotovanjem povsod bogato pogostila.
—–
Pilot Edvard Rusjan je s svojim 60 metrov dolgim poletom novembra leta 1909 začel pisati zgodovino motornega letenja pri nas. Izdelal je sedem letal z oznako »eda«. Na polet ede-5 je na današnji dan pred 107-imi leti vabil takšen plakat:
»EDA-5 se imenuje letalni stroj bratov Rusjan, kateri bo 28. marca na Velikonočni ponedeljek 1910 prvič javno vzletel od 3. do 6. ure popoldne na Velikih Rojcah.
Letališče bo krog in krog zaprto z vojaškim kordonom.
Letalni stroj bo vodil najmlajši, a pogumni zrakoplovec Edvard Rusjan.
V slučaju neugodnega vremena se vrši nameravan vzlet naslednjo zgodno nedeljo ali praznik.
Vstopnina: I. prostor 2 kroni, II. prostor 1 krona.
Vabi odbor!«
Na travnikih med Gorico in Mirnom se je na današnji dan pred 107-imi leti zbralo približno deset tisoč gledalcev, a Rusjanu se letenje z edo-5, majhnim enokrilnim letalom z razpetino šest metrov, ni posrečilo. Več uspeha je imel s poznejšima edo-6 in edo-7.
—–
Novinar, gledališki kritik in prevajalec MARJAN JAVORNIK je leta 1948 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike. Sprva je delal v založništvu, od leta 1951 pa v novinarstvu. Med drugim je bil kulturni urednik pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, glavni direktor Časopisnega podjetja Ljudska pravica, glavni urednik Ljubljanskega dnevnika in odgovorni urednik Dela. V letih od 1973 do 1980 je bil direktor in glavni urednik radijskih programov Slovenije.
Čeprav nov v radijskem mediju, je pokazal izjemen posluh za nujne spremembe in iskanje novih poti. Tako je prav v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja nacionalni radio na vseh treh programih delal prve korake v vsestransko oblikovno in vsebinsko posodobitev: rojevale so se novinarsko vodene informativne oddaje, prve aktualnopolitične oddaje živo, uveljavljale so se nove humoristično-satirične vsebine, Val 202 pa je prav v tistih letih postajal polnokrven sodoben radijski program.
Leta 1980 je Marjan Javornik postal programski direktor Cankarjevega doma v Ljubljani, nekaj pozneje pa glavni urednik Enciklopedije Slovenije, ki je pod njegovim vodstvom dobila leksikografske temelje in začela redno izhajati. Bil je aktiven družbenopolitični delavec; med drugim je bil predsednik Društva novinarjev Slovenije ter predsednk svètov Akademije za gledališče, radio film in televizijo in Glasbene akademije, ukvarjal pa se je tudi z gledališko kritiko in književnim prevajalstvom. Trikrat je bil nagrajen s tedaj najvišjim novinarskim priznanjem – Tomšičevo nagrado. Marjan Javornik se je rodil na današnji dan leta 1924 v Velikih Laščah.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
PÁOLO SANTONÍNO, tudi Sanctoninus, ki se je rodil v prvi tretjini leta 1440 v Vidmu, je v “Popotnih dnevnikih” iz let od 1485 do 1487 dokaj natančno in vsebinsko bogato opisal življenje na Slovenskem ob koncu srednjega veka. Kot spremljevalec pomožnega škofa je na treh vizitacijskih potovanjih obiskal Koroško, Gorenjsko in Štajersko. Zapiske s potovanj je literarno obdelal v potopisu »Itinerarium«. Paolo Santonino je vtise pogosto zapisoval s humorjem ter tako ustvaril živo sliko verskih in bogoslužnih običajev, opise gradov, cerkva, mest in vasi, kulturnega življenja, socialnih razmer in celo kulinarike, saj ju je cekvena in posvetna gosposka med njunim popotovanjem povsod bogato pogostila.
—–
Pilot Edvard Rusjan je s svojim 60 metrov dolgim poletom novembra leta 1909 začel pisati zgodovino motornega letenja pri nas. Izdelal je sedem letal z oznako »eda«. Na polet ede-5 je na današnji dan pred 107-imi leti vabil takšen plakat:
»EDA-5 se imenuje letalni stroj bratov Rusjan, kateri bo 28. marca na Velikonočni ponedeljek 1910 prvič javno vzletel od 3. do 6. ure popoldne na Velikih Rojcah.
Letališče bo krog in krog zaprto z vojaškim kordonom.
Letalni stroj bo vodil najmlajši, a pogumni zrakoplovec Edvard Rusjan.
V slučaju neugodnega vremena se vrši nameravan vzlet naslednjo zgodno nedeljo ali praznik.
Vstopnina: I. prostor 2 kroni, II. prostor 1 krona.
Vabi odbor!«
Na travnikih med Gorico in Mirnom se je na današnji dan pred 107-imi leti zbralo približno deset tisoč gledalcev, a Rusjanu se letenje z edo-5, majhnim enokrilnim letalom z razpetino šest metrov, ni posrečilo. Več uspeha je imel s poznejšima edo-6 in edo-7.
—–
Novinar, gledališki kritik in prevajalec MARJAN JAVORNIK je leta 1948 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike. Sprva je delal v založništvu, od leta 1951 pa v novinarstvu. Med drugim je bil kulturni urednik pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, glavni direktor Časopisnega podjetja Ljudska pravica, glavni urednik Ljubljanskega dnevnika in odgovorni urednik Dela. V letih od 1973 do 1980 je bil direktor in glavni urednik radijskih programov Slovenije.
Čeprav nov v radijskem mediju, je pokazal izjemen posluh za nujne spremembe in iskanje novih poti. Tako je prav v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja nacionalni radio na vseh treh programih delal prve korake v vsestransko oblikovno in vsebinsko posodobitev: rojevale so se novinarsko vodene informativne oddaje, prve aktualnopolitične oddaje živo, uveljavljale so se nove humoristično-satirične vsebine, Val 202 pa je prav v tistih letih postajal polnokrven sodoben radijski program.
Leta 1980 je Marjan Javornik postal programski direktor Cankarjevega doma v Ljubljani, nekaj pozneje pa glavni urednik Enciklopedije Slovenije, ki je pod njegovim vodstvom dobila leksikografske temelje in začela redno izhajati. Bil je aktiven družbenopolitični delavec; med drugim je bil predsednik Društva novinarjev Slovenije ter predsednk svètov Akademije za gledališče, radio film in televizijo in Glasbene akademije, ukvarjal pa se je tudi z gledališko kritiko in književnim prevajalstvom. Trikrat je bil nagrajen s tedaj najvišjim novinarskim priznanjem – Tomšičevo nagrado. Marjan Javornik se je rodil na današnji dan leta 1924 v Velikih Laščah.
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov