Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1780 se je v Besanconu v Franciji rodil književnik CHARLES NODIER. 1813. leta je sprejel službo knjižničarja v Ljubljani in hkrati mesto urednika uradnega glasila “Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes”. Po umiku Francozov iz naše dežele se je Nodier vrnil v Pariz in tam napisal nekaj predromantičnih literarnih del z “ilirsko” motiviko. Za nas je pomembna njegova romantična povest “Jean Sbogar”, ki govori o razgibanem življenju znanega roparja Janeza Žbogerja in se dogaja na ozemlju Ilirskih provinc, med drugim tudi v Ljubljani. V spomin na francoskega pisatelja Charlesa Nodiera, ta je tudi v svojih poznejših spominih z veliko mero naklonjenosti opisoval Ljubljano in Kranjce, se francoski inštitut v Ljubljani imenuje po njem.
—–
IVO ŠORLI, po poklicu sicer pravnik, je sprva pisal pesmi: v lirskih je bilo čutiti vpliv moderne, v pripovednih pa Antona Aškerca. Od leta 1901 je objavljal črtice, novele, romane, drame, polemike in prevode. Snov je jemal predvsem iz meščanskega okolja, zlasti ljubezenske teme, opisoval pa je tudi kmečko življenje na Tolminskem, iz katerega je izšel, slovenski narodnostni boj in povezanost izobraženca z zemljo. Za večino njegovih del je značilen zmerni realizem, včasih z romantičnimi prvinami, pri izbiri motivov pa je opaziti naturalistično usmerjenost. Ivo Šorli je tudi prevajal; med drugim dela Cervantesa, Dumasa, Dickensa in Maupassanta. Rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti v Podmélcu na Tolminskem.
—–
Kipar in grafik LOJZE DOLINAR je bil izjemno izobražen umetnik. Njegov obsežni kiparski opus obsega portrete, akte, figuralne kompozicije, malo plastiko, keramiko, spomeniško in arhitekturno kiparstvo ter nagrobnike. Delal je v bronu, kamnu, žgani glini, umetnem kamnu in lesu. Med Dolinarjevimi deli pomeni velik uspeh nagrobni spomenik Janezu Evangelistu Kreku na ljubljanskih Žalah. Številnim njegovim spomenikom je dal prostorsko veljavo arhitekt Jože Plečnik. Vrsta kipov razkriva Dolinarjev razvoj od socialističnega angažiranega realizma do sodobnih stiliziranih oblik. Za svoj obsežni umetniški opus je leta 1969 dobil Prešernovo nagrado. Kipar in grafik Lojze Dolinar se je rodil na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1912 se je v Metliki rodil skladatelj in glasbeni pedagog SLAVKO MIHELČIČ. Po diplomi iz solo petja in kompozicije leta 1934 na ljubljanskem konservatoriju se je posvetil glasbeni pedagogiki. Njegova poklicna pot se je začela v Zagorju ob Savi in v Mariboru, nadaljevala pa na učiteljišču in pedagoški akademiji v Ljubljani. Mihelčičeva dela odsevajo novoromantične poteze, segel pa je tudi po novejših kompozicijskih tehnikah. Njegov opus zajema komorna in orkestralna dela, zlasti samospeve, kvartete in suite, ter opereto “Pomlad v Rogaški slatini” iz leta 1932. Slavko Mihelčič je izdal tudi več zbirk pesmi za otroke ter za različne zborovske zasedbe.
—–
Direktor fotografije, filmski snemalec in režiser lutkovnih filmov MILE DE GLERIA je posnel veliko kratkih in dvanajst celovečernih filmov, med njimi “Samorastnike”, “Idealista”, “Desetega brata” in “Srečo na vrvici”. Bil je eden naših najpomembnejših filmskih snemalcev; zanj sta bili značilni likovna dognanost fotografije in dobra prilagoditev času, v katerem se film dogaja. Mile de Gleria se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1780 se je v Besanconu v Franciji rodil književnik CHARLES NODIER. 1813. leta je sprejel službo knjižničarja v Ljubljani in hkrati mesto urednika uradnega glasila “Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes”. Po umiku Francozov iz naše dežele se je Nodier vrnil v Pariz in tam napisal nekaj predromantičnih literarnih del z “ilirsko” motiviko. Za nas je pomembna njegova romantična povest “Jean Sbogar”, ki govori o razgibanem življenju znanega roparja Janeza Žbogerja in se dogaja na ozemlju Ilirskih provinc, med drugim tudi v Ljubljani. V spomin na francoskega pisatelja Charlesa Nodiera, ta je tudi v svojih poznejših spominih z veliko mero naklonjenosti opisoval Ljubljano in Kranjce, se francoski inštitut v Ljubljani imenuje po njem.
—–
IVO ŠORLI, po poklicu sicer pravnik, je sprva pisal pesmi: v lirskih je bilo čutiti vpliv moderne, v pripovednih pa Antona Aškerca. Od leta 1901 je objavljal črtice, novele, romane, drame, polemike in prevode. Snov je jemal predvsem iz meščanskega okolja, zlasti ljubezenske teme, opisoval pa je tudi kmečko življenje na Tolminskem, iz katerega je izšel, slovenski narodnostni boj in povezanost izobraženca z zemljo. Za večino njegovih del je značilen zmerni realizem, včasih z romantičnimi prvinami, pri izbiri motivov pa je opaziti naturalistično usmerjenost. Ivo Šorli je tudi prevajal; med drugim dela Cervantesa, Dumasa, Dickensa in Maupassanta. Rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti v Podmélcu na Tolminskem.
—–
Kipar in grafik LOJZE DOLINAR je bil izjemno izobražen umetnik. Njegov obsežni kiparski opus obsega portrete, akte, figuralne kompozicije, malo plastiko, keramiko, spomeniško in arhitekturno kiparstvo ter nagrobnike. Delal je v bronu, kamnu, žgani glini, umetnem kamnu in lesu. Med Dolinarjevimi deli pomeni velik uspeh nagrobni spomenik Janezu Evangelistu Kreku na ljubljanskih Žalah. Številnim njegovim spomenikom je dal prostorsko veljavo arhitekt Jože Plečnik. Vrsta kipov razkriva Dolinarjev razvoj od socialističnega angažiranega realizma do sodobnih stiliziranih oblik. Za svoj obsežni umetniški opus je leta 1969 dobil Prešernovo nagrado. Kipar in grafik Lojze Dolinar se je rodil na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1912 se je v Metliki rodil skladatelj in glasbeni pedagog SLAVKO MIHELČIČ. Po diplomi iz solo petja in kompozicije leta 1934 na ljubljanskem konservatoriju se je posvetil glasbeni pedagogiki. Njegova poklicna pot se je začela v Zagorju ob Savi in v Mariboru, nadaljevala pa na učiteljišču in pedagoški akademiji v Ljubljani. Mihelčičeva dela odsevajo novoromantične poteze, segel pa je tudi po novejših kompozicijskih tehnikah. Njegov opus zajema komorna in orkestralna dela, zlasti samospeve, kvartete in suite, ter opereto “Pomlad v Rogaški slatini” iz leta 1932. Slavko Mihelčič je izdal tudi več zbirk pesmi za otroke ter za različne zborovske zasedbe.
—–
Direktor fotografije, filmski snemalec in režiser lutkovnih filmov MILE DE GLERIA je posnel veliko kratkih in dvanajst celovečernih filmov, med njimi “Samorastnike”, “Idealista”, “Desetega brata” in “Srečo na vrvici”. Bil je eden naših najpomembnejših filmskih snemalcev; zanj sta bili značilni likovna dognanost fotografije in dobra prilagoditev času, v katerem se film dogaja. Mile de Gleria se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov