Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1780 se je v Besanconu v Franciji rodil književnik CHARLES NODIER. 1813. leta je sprejel službo knjižničarja v Ljubljani in hkrati mesto urednika uradnega glasila “Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes”. Po umiku Francozov iz naše dežele se je Nodier vrnil v Pariz in tam napisal nekaj predromantičnih literarnih del z “ilirsko” motiviko. Za nas je pomembna njegova romantična povest “Jean Sbogar”, ki govori o razgibanem življenju znanega roparja Janeza Žbogerja in se dogaja na ozemlju Ilirskih provinc, med drugim tudi v Ljubljani. V spomin na francoskega pisatelja Charlesa Nodiera, ta je tudi v svojih poznejših spominih z veliko mero naklonjenosti opisoval Ljubljano in Kranjce, se francoski inštitut v Ljubljani imenuje po njem.
—–
IVO ŠORLI, po poklicu sicer pravnik, je sprva pisal pesmi: v lirskih je bilo čutiti vpliv moderne, v pripovednih pa Antona Aškerca. Od leta 1901 je objavljal črtice, novele, romane, drame, polemike in prevode. Snov je jemal predvsem iz meščanskega okolja, zlasti ljubezenske teme, opisoval pa je tudi kmečko življenje na Tolminskem, iz katerega je izšel, slovenski narodnostni boj in povezanost izobraženca z zemljo. Za večino njegovih del je značilen zmerni realizem, včasih z romantičnimi prvinami, pri izbiri motivov pa je opaziti naturalistično usmerjenost. Ivo Šorli je tudi prevajal; med drugim dela Cervantesa, Dumasa, Dickensa in Maupassanta. Rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti v Podmélcu na Tolminskem.
—–
Kipar in grafik LOJZE DOLINAR je bil izjemno izobražen umetnik. Njegov obsežni kiparski opus obsega portrete, akte, figuralne kompozicije, malo plastiko, keramiko, spomeniško in arhitekturno kiparstvo ter nagrobnike. Delal je v bronu, kamnu, žgani glini, umetnem kamnu in lesu. Med Dolinarjevimi deli pomeni velik uspeh nagrobni spomenik Janezu Evangelistu Kreku na ljubljanskih Žalah. Številnim njegovim spomenikom je dal prostorsko veljavo arhitekt Jože Plečnik. Vrsta kipov razkriva Dolinarjev razvoj od socialističnega angažiranega realizma do sodobnih stiliziranih oblik. Za svoj obsežni umetniški opus je leta 1969 dobil Prešernovo nagrado. Kipar in grafik Lojze Dolinar se je rodil na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1912 se je v Metliki rodil skladatelj in glasbeni pedagog SLAVKO MIHELČIČ. Po diplomi iz solo petja in kompozicije leta 1934 na ljubljanskem konservatoriju se je posvetil glasbeni pedagogiki. Njegova poklicna pot se je začela v Zagorju ob Savi in v Mariboru, nadaljevala pa na učiteljišču in pedagoški akademiji v Ljubljani. Mihelčičeva dela odsevajo novoromantične poteze, segel pa je tudi po novejših kompozicijskih tehnikah. Njegov opus zajema komorna in orkestralna dela, zlasti samospeve, kvartete in suite, ter opereto “Pomlad v Rogaški slatini” iz leta 1932. Slavko Mihelčič je izdal tudi več zbirk pesmi za otroke ter za različne zborovske zasedbe.
—–
Direktor fotografije, filmski snemalec in režiser lutkovnih filmov MILE DE GLERIA je posnel veliko kratkih in dvanajst celovečernih filmov, med njimi “Samorastnike”, “Idealista”, “Desetega brata” in “Srečo na vrvici”. Bil je eden naših najpomembnejših filmskih snemalcev; zanj sta bili značilni likovna dognanost fotografije in dobra prilagoditev času, v katerem se film dogaja. Mile de Gleria se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1780 se je v Besanconu v Franciji rodil književnik CHARLES NODIER. 1813. leta je sprejel službo knjižničarja v Ljubljani in hkrati mesto urednika uradnega glasila “Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes”. Po umiku Francozov iz naše dežele se je Nodier vrnil v Pariz in tam napisal nekaj predromantičnih literarnih del z “ilirsko” motiviko. Za nas je pomembna njegova romantična povest “Jean Sbogar”, ki govori o razgibanem življenju znanega roparja Janeza Žbogerja in se dogaja na ozemlju Ilirskih provinc, med drugim tudi v Ljubljani. V spomin na francoskega pisatelja Charlesa Nodiera, ta je tudi v svojih poznejših spominih z veliko mero naklonjenosti opisoval Ljubljano in Kranjce, se francoski inštitut v Ljubljani imenuje po njem.
—–
IVO ŠORLI, po poklicu sicer pravnik, je sprva pisal pesmi: v lirskih je bilo čutiti vpliv moderne, v pripovednih pa Antona Aškerca. Od leta 1901 je objavljal črtice, novele, romane, drame, polemike in prevode. Snov je jemal predvsem iz meščanskega okolja, zlasti ljubezenske teme, opisoval pa je tudi kmečko življenje na Tolminskem, iz katerega je izšel, slovenski narodnostni boj in povezanost izobraženca z zemljo. Za večino njegovih del je značilen zmerni realizem, včasih z romantičnimi prvinami, pri izbiri motivov pa je opaziti naturalistično usmerjenost. Ivo Šorli je tudi prevajal; med drugim dela Cervantesa, Dumasa, Dickensa in Maupassanta. Rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti v Podmélcu na Tolminskem.
—–
Kipar in grafik LOJZE DOLINAR je bil izjemno izobražen umetnik. Njegov obsežni kiparski opus obsega portrete, akte, figuralne kompozicije, malo plastiko, keramiko, spomeniško in arhitekturno kiparstvo ter nagrobnike. Delal je v bronu, kamnu, žgani glini, umetnem kamnu in lesu. Med Dolinarjevimi deli pomeni velik uspeh nagrobni spomenik Janezu Evangelistu Kreku na ljubljanskih Žalah. Številnim njegovim spomenikom je dal prostorsko veljavo arhitekt Jože Plečnik. Vrsta kipov razkriva Dolinarjev razvoj od socialističnega angažiranega realizma do sodobnih stiliziranih oblik. Za svoj obsežni umetniški opus je leta 1969 dobil Prešernovo nagrado. Kipar in grafik Lojze Dolinar se je rodil na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1912 se je v Metliki rodil skladatelj in glasbeni pedagog SLAVKO MIHELČIČ. Po diplomi iz solo petja in kompozicije leta 1934 na ljubljanskem konservatoriju se je posvetil glasbeni pedagogiki. Njegova poklicna pot se je začela v Zagorju ob Savi in v Mariboru, nadaljevala pa na učiteljišču in pedagoški akademiji v Ljubljani. Mihelčičeva dela odsevajo novoromantične poteze, segel pa je tudi po novejših kompozicijskih tehnikah. Njegov opus zajema komorna in orkestralna dela, zlasti samospeve, kvartete in suite, ter opereto “Pomlad v Rogaški slatini” iz leta 1932. Slavko Mihelčič je izdal tudi več zbirk pesmi za otroke ter za različne zborovske zasedbe.
—–
Direktor fotografije, filmski snemalec in režiser lutkovnih filmov MILE DE GLERIA je posnel veliko kratkih in dvanajst celovečernih filmov, med njimi “Samorastnike”, “Idealista”, “Desetega brata” in “Srečo na vrvici”. Bil je eden naših najpomembnejših filmskih snemalcev; zanj sta bili značilni likovna dognanost fotografije in dobra prilagoditev času, v katerem se film dogaja. Mile de Gleria se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov