Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

12.05.2017


Würtemberški vojvoda KRIŠTOF je leta 1542, čeprav je bil katoliško vzgojen, prestopil v protestantsko vero in med njegovim vladanjem se je na Würtemberškem dokončno organizirala protestantska cerkev. Leta 1556 je med drugim izdal tudi »red za samostane«, na podlagi katerega dotedanjih opatov niso takoj odstavili, ampak so jih s protestantskimi zamenjali šele po njihovi smrti. Vojvoda Krištof je bil tudi velik podpornik slovenskega protestantskega gibanja. Finansiral je tiskanje slovenskih in hrvaških knjig – njegove podpore sta bila deležna zlasti Jurij Dalmatin in Primož Trubar – štipendiral pa je tudi po dva študenta iz Kranjske. Würtemberški vojvoda Krištof se je rodil na današnji dan leta 1515 v Hohen-Urachu v Nemčiji.
—–
V začetku 19. stoletja je kajenje med meščanstvom spet postalo modno. Višji sloji so začeli opuščati staromodno njuhanje, nižji pa tobaka niso več žvečili, saj so nova pravila vedenja prepovedovala pljuvanje. Uveljavile so se cigare in pipe, cigarete pa so vlekli zlasti ljudje v umetniških poklicih. Oblasti so prav kmalu začele prepovedovati kajenje na javnih mestih; to naj bi bilo povezano s požarno varnostjo.
Tako je tudi kranjski intendant na današnji dan leta 1811 prepovedal Ljubljančanom po ulicah in trgih kaditi cigare in pipe brez “pokrovcev”. Nasprotovanje prebivalstva po vsem cesarstvu je bilo izredno močno in leta 1848 so prepoved ukinili. Člani narodne garde, recimo, so potem kadili tudi med paradami in celo pri službi božji. Oblasti so prepoved kajenja na javnih krajih za krajši čas spet uveljavile, leta 1852 pa so jo dokončno odpravile.
—–
Pisateljica in kulturna delavka ZORA PIŠČANC je bila tajnica goriške Marijine družbe, od leta 1952 pa upravnica Katoliškega glasa. Novele in povesti je objavljala v zamejskih in zdomskih revijah. Med drugim je napisala tudi zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda v Panoniji in na Moravskem. Zora Piščanc se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Pravnik PETER KOBE se je rodil na današnji dan leta 1916 v Škofji Loki. Po drugi svtovni vojni je delal pri javnem tožilstvu, pozneje pa je predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1966 je postal redni profesor za kazensko procesno pravo, bil dekan te fakultete, predsednik sveta odvetniške zbornice Slovenije ter v letih od 1968 do 83 glavni urednik revije Pravnik. Kot strokovnjak za kazensko procesno in materialno pravo ter za kriminologijo se je Peter Kobe uvrstil med najpomembnejše osebnosti kazenskopravnih znanosti doma in v tujini.
——
Športni pedagog JOŽE ŠTURM je leta 1975 doktoriral na fakulteti za telesno kulturo v Beogradu. Med drugim je predaval na visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani in bil tudi njen dekan. Zasnoval je predmeta Teorija in metodika športnega treniranja ter Uvod v antropološko kineziologijo. Posvečal se je predvsem šolski športni vzgoji in usmerjanju otrok v športne panoge ter objavil deset strokovnih publikacij ter več kot šestdeset znanstvenih in strokovnih člankov. V letih od 1957 do 60 je bil trener jugoslovanske ženske atletske reprezentance, prejel pa je tudi Bloudkovo nagrado. Jože Šturm se je rodil na današnji dan leta 1925 v Ljubljani.


Na današnji dan

6244 epizod

Na današnji dan

6244 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

12.05.2017


Würtemberški vojvoda KRIŠTOF je leta 1542, čeprav je bil katoliško vzgojen, prestopil v protestantsko vero in med njegovim vladanjem se je na Würtemberškem dokončno organizirala protestantska cerkev. Leta 1556 je med drugim izdal tudi »red za samostane«, na podlagi katerega dotedanjih opatov niso takoj odstavili, ampak so jih s protestantskimi zamenjali šele po njihovi smrti. Vojvoda Krištof je bil tudi velik podpornik slovenskega protestantskega gibanja. Finansiral je tiskanje slovenskih in hrvaških knjig – njegove podpore sta bila deležna zlasti Jurij Dalmatin in Primož Trubar – štipendiral pa je tudi po dva študenta iz Kranjske. Würtemberški vojvoda Krištof se je rodil na današnji dan leta 1515 v Hohen-Urachu v Nemčiji.
—–
V začetku 19. stoletja je kajenje med meščanstvom spet postalo modno. Višji sloji so začeli opuščati staromodno njuhanje, nižji pa tobaka niso več žvečili, saj so nova pravila vedenja prepovedovala pljuvanje. Uveljavile so se cigare in pipe, cigarete pa so vlekli zlasti ljudje v umetniških poklicih. Oblasti so prav kmalu začele prepovedovati kajenje na javnih mestih; to naj bi bilo povezano s požarno varnostjo.
Tako je tudi kranjski intendant na današnji dan leta 1811 prepovedal Ljubljančanom po ulicah in trgih kaditi cigare in pipe brez “pokrovcev”. Nasprotovanje prebivalstva po vsem cesarstvu je bilo izredno močno in leta 1848 so prepoved ukinili. Člani narodne garde, recimo, so potem kadili tudi med paradami in celo pri službi božji. Oblasti so prepoved kajenja na javnih krajih za krajši čas spet uveljavile, leta 1852 pa so jo dokončno odpravile.
—–
Pisateljica in kulturna delavka ZORA PIŠČANC je bila tajnica goriške Marijine družbe, od leta 1952 pa upravnica Katoliškega glasa. Novele in povesti je objavljala v zamejskih in zdomskih revijah. Med drugim je napisala tudi zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda v Panoniji in na Moravskem. Zora Piščanc se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Pravnik PETER KOBE se je rodil na današnji dan leta 1916 v Škofji Loki. Po drugi svtovni vojni je delal pri javnem tožilstvu, pozneje pa je predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1966 je postal redni profesor za kazensko procesno pravo, bil dekan te fakultete, predsednik sveta odvetniške zbornice Slovenije ter v letih od 1968 do 83 glavni urednik revije Pravnik. Kot strokovnjak za kazensko procesno in materialno pravo ter za kriminologijo se je Peter Kobe uvrstil med najpomembnejše osebnosti kazenskopravnih znanosti doma in v tujini.
——
Športni pedagog JOŽE ŠTURM je leta 1975 doktoriral na fakulteti za telesno kulturo v Beogradu. Med drugim je predaval na visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani in bil tudi njen dekan. Zasnoval je predmeta Teorija in metodika športnega treniranja ter Uvod v antropološko kineziologijo. Posvečal se je predvsem šolski športni vzgoji in usmerjanju otrok v športne panoge ter objavil deset strokovnih publikacij ter več kot šestdeset znanstvenih in strokovnih člankov. V letih od 1957 do 60 je bil trener jugoslovanske ženske atletske reprezentance, prejel pa je tudi Bloudkovo nagrado. Jože Šturm se je rodil na današnji dan leta 1925 v Ljubljani.


26.06.2022

Na današnji dan 26. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


25.06.2022

Na današnji dan 25. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


24.06.2022

Na današnji dan 24. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


23.06.2022

Na današnji dan 23.6.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


22.06.2022

Na današnji dan 22. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


21.06.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


20.06.2022

Na današnji dan 20. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.06.2022

Na današnji dan 19. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


18.06.2022

Na današnji dan 18. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.06.2022

Na današnji dan 17. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.06.2022

Na današnji dan 16. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.06.2022

Na današnji dan, 15. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.06.2022

Na današnji dan, 14. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.06.2022

Na današnji dan 13. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.06.2022

Na današnji dan 12. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.06.2022

Na današnji dan 11. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


10.06.2022

Na današnji dan 10. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.06.2022

Na današnji dan 9. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


08.06.2022

Na današnji dan 8. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


07.06.2022

Na današnji dan 7. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 43 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov