Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Škof, politik in publicist ANTON BONAVENTURA JEGLIČ je bil po študiju bogoslovja v Ljubljani leta 1873 posvečen, nato pa je nadaljeval študij v Avguštineju na Dunaju. Februarja leta 1898 ga je cesar Franc Jožef I. imenoval za ljubljanskega škofa; to imenovanje je potrdil tudi papež. Anton Bonaventura Jeglič je katoliško prenovo razumel zelo široko – kot prenovo vseh področij življenja. Bil je vrhunski slovenski politik, zato je njegovo ime povezano z vsemi odločilnimi potezami in uspehi narodne politike od leta 1898 do 1930.
Čeprav so bili njegovi javni nastopi vidni in odmevni, je bilo njegovo politično delo precej prikrito. Formalno ni bil član katoliške narodne stranke,a je bil zanjo odločilna avtoriteta; podobno velja tudi za njegov odnos do Slovenske ljudske stranke. Ob upokojitvi mu je papež podelil čast naslovnega nadškofa garelskega. Še naprej je zavzeto spremljal slovensko versko in javno življenje ter poskušal pomirjujoče vplivati na takratni razdor v katoliških vrstah, hkrati pa je svaril pred kvarnim vplivom komunizma. Anton Bonaventura Jeglič se je rodil na današnji dan leta 1850 v Begunjah na Gorenjskem.
——-
Skladatelj SAMO VRÉMŠAK se je rodil na današnji dan leta 1930 v Kamniku. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1956 diplomiral iz kompozicije, štiri leta pozneje pa še iz solopetja. Poučeval je v Kamniku in Ljubljani; tu je na Glasbeni akademiji predaval teoretične predmete, od leta 1988 kot redni profesor. Bil je tudi svetovalec za glasbo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in zborovodja v Slovenski filharmoniji.
V skladateljskem delu je opustil začetni modernizem in opus gradil v čvrstih okvirih pogosto modalno razširjene tonalitetne osrediščenosti. Tudi njegov kompozicijski slog je zvrstno tradicionalen; opiral se je na ljudsko glasbeno izročilo. Samo Vremšak je bil cenjen tudi kot baritonist, orglavec in še zlasti kot zborovodja pevskega društva Lira iz Kamnika.
—–
Ameriški politik JOHN FITZGERALD KENNEDY je med drugo svetovno vojno služil v ameriški mornarici, po njej pa kot demokrat postal član predstavniške zbornice in pozneje senator. Konec leta 1960 je tesno zmagal na predsedniških volitvah in januarja naslednje leto prisegel kot prvi predsednik Združenih držav Amerike, ki je bil rimskokatoliške vere, in najmlajši dotlej.
V nastopnem govoru je med drugim dejal: »Ne sprašujte, kaj država lahko stori za vas, vprašajte se, kaj vi lahko storite zanjo!” Napovedal je boj proti revščini in tiraniji, zastavil obsežen program socialnih in zdravstvenih reform, se zavzemal za rasno enakopravnost ter pripravil načrt za ameriški pristanek na Luni do leta 1970.
Med drugim se je spopadel tudi s tako imenovano hladno vojno, zlasti s kubansko krizo in postavitvijo berlinskega zidu. Med pripravami za vnovično izvolitev je bil novembra leta 1963 na obisku v Teksasu v atentatu ubit. 35. predsednik Združenih držav Amerike John Fitzgerald Kennedy se je rodil na današnji dan pred sto leti v Brooklynu.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Škof, politik in publicist ANTON BONAVENTURA JEGLIČ je bil po študiju bogoslovja v Ljubljani leta 1873 posvečen, nato pa je nadaljeval študij v Avguštineju na Dunaju. Februarja leta 1898 ga je cesar Franc Jožef I. imenoval za ljubljanskega škofa; to imenovanje je potrdil tudi papež. Anton Bonaventura Jeglič je katoliško prenovo razumel zelo široko – kot prenovo vseh področij življenja. Bil je vrhunski slovenski politik, zato je njegovo ime povezano z vsemi odločilnimi potezami in uspehi narodne politike od leta 1898 do 1930.
Čeprav so bili njegovi javni nastopi vidni in odmevni, je bilo njegovo politično delo precej prikrito. Formalno ni bil član katoliške narodne stranke,a je bil zanjo odločilna avtoriteta; podobno velja tudi za njegov odnos do Slovenske ljudske stranke. Ob upokojitvi mu je papež podelil čast naslovnega nadškofa garelskega. Še naprej je zavzeto spremljal slovensko versko in javno življenje ter poskušal pomirjujoče vplivati na takratni razdor v katoliških vrstah, hkrati pa je svaril pred kvarnim vplivom komunizma. Anton Bonaventura Jeglič se je rodil na današnji dan leta 1850 v Begunjah na Gorenjskem.
——-
Skladatelj SAMO VRÉMŠAK se je rodil na današnji dan leta 1930 v Kamniku. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1956 diplomiral iz kompozicije, štiri leta pozneje pa še iz solopetja. Poučeval je v Kamniku in Ljubljani; tu je na Glasbeni akademiji predaval teoretične predmete, od leta 1988 kot redni profesor. Bil je tudi svetovalec za glasbo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in zborovodja v Slovenski filharmoniji.
V skladateljskem delu je opustil začetni modernizem in opus gradil v čvrstih okvirih pogosto modalno razširjene tonalitetne osrediščenosti. Tudi njegov kompozicijski slog je zvrstno tradicionalen; opiral se je na ljudsko glasbeno izročilo. Samo Vremšak je bil cenjen tudi kot baritonist, orglavec in še zlasti kot zborovodja pevskega društva Lira iz Kamnika.
—–
Ameriški politik JOHN FITZGERALD KENNEDY je med drugo svetovno vojno služil v ameriški mornarici, po njej pa kot demokrat postal član predstavniške zbornice in pozneje senator. Konec leta 1960 je tesno zmagal na predsedniških volitvah in januarja naslednje leto prisegel kot prvi predsednik Združenih držav Amerike, ki je bil rimskokatoliške vere, in najmlajši dotlej.
V nastopnem govoru je med drugim dejal: »Ne sprašujte, kaj država lahko stori za vas, vprašajte se, kaj vi lahko storite zanjo!” Napovedal je boj proti revščini in tiraniji, zastavil obsežen program socialnih in zdravstvenih reform, se zavzemal za rasno enakopravnost ter pripravil načrt za ameriški pristanek na Luni do leta 1970.
Med drugim se je spopadel tudi s tako imenovano hladno vojno, zlasti s kubansko krizo in postavitvijo berlinskega zidu. Med pripravami za vnovično izvolitev je bil novembra leta 1963 na obisku v Teksasu v atentatu ubit. 35. predsednik Združenih držav Amerike John Fitzgerald Kennedy se je rodil na današnji dan pred sto leti v Brooklynu.
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Neveljaven email naslov