Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in protestantski reformator PRIMOŽ TRUBAR se je rodil na današnji dan leta 1508 na Rášici pri Velikih Laščah. Šolal se je na Reki, v Salzburgu, Trstu in na dunajski univerzi. Leta 1530 ga je škof Peter Bonomo posvetil v duhovnika, tri leta pozneje pa je prišel v Ljubljano za stolnega pridigarja. Z zagovarjanjem reformacijskih načel si je nakopal veliko vplivnih nasprotnikov. Leta 1540 se je umaknil k svojemu zaščitniku škofu Bonomu v Trst, sprejel mesto slovenskega pridigarja, vendar so ga znova pregnali. Dobil je ljubljanski kanonikat ter našel veliko somišljenikov, saj je bil reformaciji naklonjen tudi ljubljanski škof. Po smrti škofa Kacijanarja je moral Trubar spet v pregnanstvo. Jesen življenja je preživel v Derendingenu v Nemčiji; tam je 28. junija 1586. leta tudi umrl.
Ko je bil Primož Trubar pridigar v Rothenburgu, je dal tiskati svoje prvo delo in prvo slovensko knjigo Katekizem – ta je bila spomladi leta 1551 že v Ljubljani – hkrati pa je natisnil še knjižico Abecedarij. Začel je prevajati tudi Sveto pismo. Leta 1557 je izšlo eno Trubarjevih najznačilnejših del, Prvi del novega testamenta, register s postilo in slovenski koledar. Vsega je objavil 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Primož Trubar je začetnik slovenske književnosti; s svojimi deli je utemeljil slovensko protestantsko misel in pokazal, da je slovenski narod sposoben živeti v družbi kulturnih evropskih narodov.
——
V avstrijskih deželah so na današnji dan leta 1808 ustanovili DEŽELNO BRAMBO, kajti habsburško monarhijo je znova zajel strah pred francoskim pritiskom. Brambo naj bi sestavljali vsi za boj sposobni prostovoljci med 45-im in 60-im letom starosti, ki niso služili že v armadi. Če je bilo prostovoljcev premalo, jih je posebna komisija na terenu določila kar z žrebom. Oproščeni so bili duhovniki, plemiči, uradniki, dostojanstveniki, umetniki, meščani, trgovci, obrtniki in kmetje z vsaj pol grunta.
Praviloma so vadili ob nedeljah in praznikih po službi božji, pozneje pa so namesto tega vpeljali štiritedenske orožne vaje. A kljub temu deželna bramba ni izpolnila upov; neuspehov je bila poleg slabega vodstva kriva splošna neizurjenost moštva za obsežnejše vojaške akcije, bili so slabo opremljeni in oboroženi z zastarelimi puškami. K neuspehu so veliko pripomogle tudi govorice, da bodo brambovce vtaknili v redno vojsko.
—–
9. junij 1921 štejejo za rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča. V prostorih otroškega zavetišča v Florjanski ulici v šentjakobskem predmestju so imeli takrat svojo prvo premiero: Avgusta Strindberga komorno dramo v treh dejanjih »Pelikan«; režiral jo je Rajko Ogrin. Leta 1932 so se preselili v Mestni dom na Krekovem trgu in delovali tam do leta 1941, ko je italijanski okupator porušil oder, v dvorano pa naselil gasilce. Po koncu vojne so prostore obnovili in amatersko gledališče je postalo polpoklicno. Sicer pa je bilo pred drugo svetovno vojno, ko na Slovenskem še ni bilo uradnih igralskih šol, Šentjakobsko gledališče edino »vzgajališče« poklicnih igralcev. Svojo gledališko pot so v tem ansamblu med drugimi začeli tudi Ančka Levarjeva, Metka Bučarjeva, Ivan Cesar, Frane Milčinski Ježek in Stane Sever.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in protestantski reformator PRIMOŽ TRUBAR se je rodil na današnji dan leta 1508 na Rášici pri Velikih Laščah. Šolal se je na Reki, v Salzburgu, Trstu in na dunajski univerzi. Leta 1530 ga je škof Peter Bonomo posvetil v duhovnika, tri leta pozneje pa je prišel v Ljubljano za stolnega pridigarja. Z zagovarjanjem reformacijskih načel si je nakopal veliko vplivnih nasprotnikov. Leta 1540 se je umaknil k svojemu zaščitniku škofu Bonomu v Trst, sprejel mesto slovenskega pridigarja, vendar so ga znova pregnali. Dobil je ljubljanski kanonikat ter našel veliko somišljenikov, saj je bil reformaciji naklonjen tudi ljubljanski škof. Po smrti škofa Kacijanarja je moral Trubar spet v pregnanstvo. Jesen življenja je preživel v Derendingenu v Nemčiji; tam je 28. junija 1586. leta tudi umrl.
Ko je bil Primož Trubar pridigar v Rothenburgu, je dal tiskati svoje prvo delo in prvo slovensko knjigo Katekizem – ta je bila spomladi leta 1551 že v Ljubljani – hkrati pa je natisnil še knjižico Abecedarij. Začel je prevajati tudi Sveto pismo. Leta 1557 je izšlo eno Trubarjevih najznačilnejših del, Prvi del novega testamenta, register s postilo in slovenski koledar. Vsega je objavil 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Primož Trubar je začetnik slovenske književnosti; s svojimi deli je utemeljil slovensko protestantsko misel in pokazal, da je slovenski narod sposoben živeti v družbi kulturnih evropskih narodov.
——
V avstrijskih deželah so na današnji dan leta 1808 ustanovili DEŽELNO BRAMBO, kajti habsburško monarhijo je znova zajel strah pred francoskim pritiskom. Brambo naj bi sestavljali vsi za boj sposobni prostovoljci med 45-im in 60-im letom starosti, ki niso služili že v armadi. Če je bilo prostovoljcev premalo, jih je posebna komisija na terenu določila kar z žrebom. Oproščeni so bili duhovniki, plemiči, uradniki, dostojanstveniki, umetniki, meščani, trgovci, obrtniki in kmetje z vsaj pol grunta.
Praviloma so vadili ob nedeljah in praznikih po službi božji, pozneje pa so namesto tega vpeljali štiritedenske orožne vaje. A kljub temu deželna bramba ni izpolnila upov; neuspehov je bila poleg slabega vodstva kriva splošna neizurjenost moštva za obsežnejše vojaške akcije, bili so slabo opremljeni in oboroženi z zastarelimi puškami. K neuspehu so veliko pripomogle tudi govorice, da bodo brambovce vtaknili v redno vojsko.
—–
9. junij 1921 štejejo za rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča. V prostorih otroškega zavetišča v Florjanski ulici v šentjakobskem predmestju so imeli takrat svojo prvo premiero: Avgusta Strindberga komorno dramo v treh dejanjih »Pelikan«; režiral jo je Rajko Ogrin. Leta 1932 so se preselili v Mestni dom na Krekovem trgu in delovali tam do leta 1941, ko je italijanski okupator porušil oder, v dvorano pa naselil gasilce. Po koncu vojne so prostore obnovili in amatersko gledališče je postalo polpoklicno. Sicer pa je bilo pred drugo svetovno vojno, ko na Slovenskem še ni bilo uradnih igralskih šol, Šentjakobsko gledališče edino »vzgajališče« poklicnih igralcev. Svojo gledališko pot so v tem ansamblu med drugimi začeli tudi Ančka Levarjeva, Metka Bučarjeva, Ivan Cesar, Frane Milčinski Ježek in Stane Sever.
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Neveljaven email naslov