Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 320-imi leti se je v Ljubljani rodil podjetnik in teoretik merkantilizma FRANC HENRIK RAKOVEC. Filozofijo je študiral na Dunaju, logiko v Gradcu in Ljubljani, pravo pa na Dunaju in v Leuvnu v Belgiji. Izpopolnjeval se je tudi na Nizozemskem, v Angliji in Italiji. Imel je številne pomembne gospodarske funkcije v nekdanji avstrijski monarhiji; pisal je o denarju, notranjeavstrijskih mitninah, carinah, cestah, plovbi po Savi in Ljubljanici, tržaškem gospodarstvu in podobnem. Ohranjeni so številni njegovi rokopisi, ki obravnavajo takratne teorije o državnih financah in državnem gospodarstvu. Leta 1747 je cesarica Marija Terezija Francu Henriku Rakovcu in njegovim potomcem podelila baronski naslov.
—–
Skladatelj in planinski pisec JAKOB ALJAŽ je po končani gimnaziji v Ljubljani začel študirati filozofijo na Dunaju, vendar se je pozneje preusmeril v bogoslovje; leta 1889 je prišel za župnika na Dovje pri Mojstrani. Glasbeno se je izobraževal predvsem pri Antonu Foersterju. Po slogu je bil romantik; komponiral je izključno krajše zborovske skladbe. Najiskreneje se je izpel v pesmih, ki izražajo domovinsko ljubezen in opevajo slovenske gore; znani sta “Triglav, moj dom” in “Slovan, na dan”. Za našo zborovsko zgodovino je pomembna njegova “Slovenska pesmarica” iz leta 1896.
Dragocena je tudi njegova vloga pri razvoju slovenskega planinstva, zlasti njegovo nasprotovanje ponemčitvi Triglavskega pogorja. Jakob Aljaž je bil pobudnik in graditelj številnih planinskih postojank, odpiral in popravljal je planinske poti in pisal planinske spise, leta 1895 pa je na vrhu Triglava postavil stolp in s tem dal Nemcem vedeti, da je Triglav slovenska gora. Ob devetdeseti obletnici njegovega rojstva (rodil se je na današnji dan leta 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro) je Oton Župančič napisal verze, ki so zdaj vliti na spominski plošči na zvoniku cerkve na Šmarni gori, nad Aljaževo domačijo:
»Triglavski župnik, ljubil si višine,
po njih si romal, molil, pesmi pel,
premnogo src za njih lepoto vnel,
zdaj Ti hvaležno hranijo spomine.«
——
Pravnik, politik in diplomat JOŽA VILFAN je leta 1933 v Ljubljani doktoriral iz prava. Sodeloval je v študentskem in levičarskem gibanju, med drugo svetovno vojno je deloval na Primorskem, bil pa je tudi član AVNOJ-a ter Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. V letih od 1947 do 1950 je vodil stalno jugoslovansko misijo pri Združenih narodih, nato je bil veleposlanik v Indiji in Burmi ter generalni sekretar predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije. Pozneje je bil med drugim tudi zvezni poslanec, član arbitražnega sodišča v Haagu ter jugoslovanski predstavnik v Mednarodni organizaciji dela in Medparlamentarni uniji. Od leta 1979 je predaval na ljubljanski pravni fakulteti.
Joža Vilfan je leta 1946 kot sekretar jugoslovanske delegacije sodeloval na pariški mirovni konferenci. Rodi se je na današnji dan leta 1908 v Trstu.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 320-imi leti se je v Ljubljani rodil podjetnik in teoretik merkantilizma FRANC HENRIK RAKOVEC. Filozofijo je študiral na Dunaju, logiko v Gradcu in Ljubljani, pravo pa na Dunaju in v Leuvnu v Belgiji. Izpopolnjeval se je tudi na Nizozemskem, v Angliji in Italiji. Imel je številne pomembne gospodarske funkcije v nekdanji avstrijski monarhiji; pisal je o denarju, notranjeavstrijskih mitninah, carinah, cestah, plovbi po Savi in Ljubljanici, tržaškem gospodarstvu in podobnem. Ohranjeni so številni njegovi rokopisi, ki obravnavajo takratne teorije o državnih financah in državnem gospodarstvu. Leta 1747 je cesarica Marija Terezija Francu Henriku Rakovcu in njegovim potomcem podelila baronski naslov.
—–
Skladatelj in planinski pisec JAKOB ALJAŽ je po končani gimnaziji v Ljubljani začel študirati filozofijo na Dunaju, vendar se je pozneje preusmeril v bogoslovje; leta 1889 je prišel za župnika na Dovje pri Mojstrani. Glasbeno se je izobraževal predvsem pri Antonu Foersterju. Po slogu je bil romantik; komponiral je izključno krajše zborovske skladbe. Najiskreneje se je izpel v pesmih, ki izražajo domovinsko ljubezen in opevajo slovenske gore; znani sta “Triglav, moj dom” in “Slovan, na dan”. Za našo zborovsko zgodovino je pomembna njegova “Slovenska pesmarica” iz leta 1896.
Dragocena je tudi njegova vloga pri razvoju slovenskega planinstva, zlasti njegovo nasprotovanje ponemčitvi Triglavskega pogorja. Jakob Aljaž je bil pobudnik in graditelj številnih planinskih postojank, odpiral in popravljal je planinske poti in pisal planinske spise, leta 1895 pa je na vrhu Triglava postavil stolp in s tem dal Nemcem vedeti, da je Triglav slovenska gora. Ob devetdeseti obletnici njegovega rojstva (rodil se je na današnji dan leta 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro) je Oton Župančič napisal verze, ki so zdaj vliti na spominski plošči na zvoniku cerkve na Šmarni gori, nad Aljaževo domačijo:
»Triglavski župnik, ljubil si višine,
po njih si romal, molil, pesmi pel,
premnogo src za njih lepoto vnel,
zdaj Ti hvaležno hranijo spomine.«
——
Pravnik, politik in diplomat JOŽA VILFAN je leta 1933 v Ljubljani doktoriral iz prava. Sodeloval je v študentskem in levičarskem gibanju, med drugo svetovno vojno je deloval na Primorskem, bil pa je tudi član AVNOJ-a ter Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. V letih od 1947 do 1950 je vodil stalno jugoslovansko misijo pri Združenih narodih, nato je bil veleposlanik v Indiji in Burmi ter generalni sekretar predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije. Pozneje je bil med drugim tudi zvezni poslanec, član arbitražnega sodišča v Haagu ter jugoslovanski predstavnik v Mednarodni organizaciji dela in Medparlamentarni uniji. Od leta 1979 je predaval na ljubljanski pravni fakulteti.
Joža Vilfan je leta 1946 kot sekretar jugoslovanske delegacije sodeloval na pariški mirovni konferenci. Rodi se je na današnji dan leta 1908 v Trstu.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov