Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kipar IVAN ZAJEC je bil plodovit ustvarjalec, saj je delal v marmorju, mavcu, bronu in terakoti. Najpogosteje so ga navdihovale nabožne in mitološke teme, še zlasti pa je bila zanj značilna nagnjenost k oblikovanju živali, predvsem konj. Njegova najbolj znana dela so kip preplašenega satira v ljubljanski Narodni galeriji, Prešernov spomenik v Ljubljani in doprsje Jurija Vege za spomenik v Moravčah. Prešernov spomenik je njegovo najpomembnejše delo; ko so ga postavili, je zbudilo navdušene odzive, pa tudi – zaradi razgaljene muze – globoko nestrinjanje in celo zgražanje. Kipar Ivan Zajec se je rodil na današnji dan leta 1869.
—–
MIROSLAV AMBROŽIČ se je po nižji gimnaziji v Kranju izučil tiskarstva. Od leta 1911 do 1936 je bil tehnični vodja in ravnatelj tiskarne Edinost v Trstu in Delniške tiskarne v Ljubljani. Pisal je o tehnologiji in ekonomiki tiskarstva in urejal strokovni časopis Slovenski tisk. Bil je organizator slovenskega sokolstva, v letih od 1925 do 36 pa tudi načelnik jugoslovanske sokolske organizacije. Miroslav Ambrožič se je rodil na današnji dan leta 1885 v Kranju.
—–
Lovec in rudosledec FRED BAHOVEC se je rodil na današnji dan leta 1889 na Rakovniku pri Ljubljani. Po končani osnovni šoli se je leta 1900 odselil v Chicago v Združenih državah Amerike in se izučil za strojnika. Živel je v več krajih na Aljaski in veliko potoval. Preživljal se je z lovom, ribištvom, delom na žagi, s farmsko rejo kun zlatic in poštarsko službo. V sodelovanju z Inštitutom Smithson iz Washingtona je nabiral kamne za izdelovanje nakita ter iskal zlato in redke fosile. Po njem se imenuje kraj Bahovec Pick na otoku Baranof, v katerem je preživel tri desetletja. Leta 1987 je izšlo avtobiografsko delo Freda Bahovca “Ljubljančan na Aljaski – Spomini in lovske zgodbe”.
—–
Prve planinske koče na Slovenskem so postavili v drugi polovici 19. stoletja, ko se je začel razvijati planinski turizem. Najprej je bila odprta triglavska koča na Prodih pod Triglavom. 1871. leta sta jo zgradila Jože in Lovrenc Škantar iz Srednje vasi pri Bohinju – denar so zbrali ljubljanski planinci – vendar je bila že čez pet let neuporabna. Slovensko planinsko društvo, ustanovljeno februarja 1893. leta, je že leto po ustanovitvi odprlo svoji prvi planinski koči: Orožnovo na planini Lisec pod Črno prstjo in Kocbekovo na Molički planini pod Ojstrico.
Slovesno odprtje Orožnove koče, poimenovane po načelniku Slovenskega planinskega društva, je bilo na današnji dan leta 1894. Ko so se gostje in udeleženci slovesnosti z vozovi pripeljali v Bohinjsko Belo – tedaj še ni bilo bohinjske železnice – so jih sprejeli s streljanjem z možnarji in “nežne roke”, kakor je zapisal kronist, “so jih obsipale s cvetjem”.
—–
Filmski zgodovinar in dramaturg VLADIMIR KOCH se je rodil na današnji dan leta 1912 v Logu pod Mangartom. V Ljubljani je diplomiral iz slavistike in se nato izpopolnjeval v Milanu, Rimu in Parizu. Med drugo svetovno vojno so ga kot aktivista Osvobodilne fronte internirali v taborišče Dachau. Po vojni je urejal revijo Obzornik ter bil dramaturg pri Triglav in Viba filmu. Objavil je številne članke in eseje, predvsem o zgodovini svetovnega filma, ter bil pobudnik ustanavljanja ljubljanske kinoteke. Vladimir Koch je v osemdesetih letih na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo predaval zgodovino filma.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kipar IVAN ZAJEC je bil plodovit ustvarjalec, saj je delal v marmorju, mavcu, bronu in terakoti. Najpogosteje so ga navdihovale nabožne in mitološke teme, še zlasti pa je bila zanj značilna nagnjenost k oblikovanju živali, predvsem konj. Njegova najbolj znana dela so kip preplašenega satira v ljubljanski Narodni galeriji, Prešernov spomenik v Ljubljani in doprsje Jurija Vege za spomenik v Moravčah. Prešernov spomenik je njegovo najpomembnejše delo; ko so ga postavili, je zbudilo navdušene odzive, pa tudi – zaradi razgaljene muze – globoko nestrinjanje in celo zgražanje. Kipar Ivan Zajec se je rodil na današnji dan leta 1869.
—–
MIROSLAV AMBROŽIČ se je po nižji gimnaziji v Kranju izučil tiskarstva. Od leta 1911 do 1936 je bil tehnični vodja in ravnatelj tiskarne Edinost v Trstu in Delniške tiskarne v Ljubljani. Pisal je o tehnologiji in ekonomiki tiskarstva in urejal strokovni časopis Slovenski tisk. Bil je organizator slovenskega sokolstva, v letih od 1925 do 36 pa tudi načelnik jugoslovanske sokolske organizacije. Miroslav Ambrožič se je rodil na današnji dan leta 1885 v Kranju.
—–
Lovec in rudosledec FRED BAHOVEC se je rodil na današnji dan leta 1889 na Rakovniku pri Ljubljani. Po končani osnovni šoli se je leta 1900 odselil v Chicago v Združenih državah Amerike in se izučil za strojnika. Živel je v več krajih na Aljaski in veliko potoval. Preživljal se je z lovom, ribištvom, delom na žagi, s farmsko rejo kun zlatic in poštarsko službo. V sodelovanju z Inštitutom Smithson iz Washingtona je nabiral kamne za izdelovanje nakita ter iskal zlato in redke fosile. Po njem se imenuje kraj Bahovec Pick na otoku Baranof, v katerem je preživel tri desetletja. Leta 1987 je izšlo avtobiografsko delo Freda Bahovca “Ljubljančan na Aljaski – Spomini in lovske zgodbe”.
—–
Prve planinske koče na Slovenskem so postavili v drugi polovici 19. stoletja, ko se je začel razvijati planinski turizem. Najprej je bila odprta triglavska koča na Prodih pod Triglavom. 1871. leta sta jo zgradila Jože in Lovrenc Škantar iz Srednje vasi pri Bohinju – denar so zbrali ljubljanski planinci – vendar je bila že čez pet let neuporabna. Slovensko planinsko društvo, ustanovljeno februarja 1893. leta, je že leto po ustanovitvi odprlo svoji prvi planinski koči: Orožnovo na planini Lisec pod Črno prstjo in Kocbekovo na Molički planini pod Ojstrico.
Slovesno odprtje Orožnove koče, poimenovane po načelniku Slovenskega planinskega društva, je bilo na današnji dan leta 1894. Ko so se gostje in udeleženci slovesnosti z vozovi pripeljali v Bohinjsko Belo – tedaj še ni bilo bohinjske železnice – so jih sprejeli s streljanjem z možnarji in “nežne roke”, kakor je zapisal kronist, “so jih obsipale s cvetjem”.
—–
Filmski zgodovinar in dramaturg VLADIMIR KOCH se je rodil na današnji dan leta 1912 v Logu pod Mangartom. V Ljubljani je diplomiral iz slavistike in se nato izpopolnjeval v Milanu, Rimu in Parizu. Med drugo svetovno vojno so ga kot aktivista Osvobodilne fronte internirali v taborišče Dachau. Po vojni je urejal revijo Obzornik ter bil dramaturg pri Triglav in Viba filmu. Objavil je številne članke in eseje, predvsem o zgodovini svetovnega filma, ter bil pobudnik ustanavljanja ljubljanske kinoteke. Vladimir Koch je v osemdesetih letih na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo predaval zgodovino filma.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov