Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jezuitski red, Societas Jesús (Jezusovo družbo), je leta 1534 ustanovil baskovski teolog Ignacij Loyola, potrdil pa ga je papež Pavel III. Jezuiti so se posvečali utrjevanju in širjenju katoliške vere, tako imenovani katoliški obnovi (v začetku predvsem v boju proti protestantom), vzgoji mladine, šolstvu, znanosti in misijonom. Največje uspehe so dosegali v dobi protireformacije, ko so postali zelo vplivni na dvorih in v višjih slojih sploh. V Ljubljani so leta 1597 ustanovili jezuitski kolegij, ustanovo, ki je pomenila začetek višjega šolstva na Slovenskem; pozneje so ustanovili kolegije še v Celovcu, Gorici, Trstu in Mariboru. Papež Klemen XIV. je na današnji dan leta 1773 jezuitski red razpustil, papež Pij VII. pa ga je po štirih desetletjih spet obnovil.
—-
RADOSLAV KUŠEJ, eden izmed klasikov slovenske pravne vede, je zgodovinsko razlago odlično združeval z iskanjem novih zakonodajnih rešitev in s prikazom veljavnega prava. Mednarodni ugled si je pridobil z obsežnim zgodovinskim delom o preureditvi škofij v Notranji Avstriji pod Jožefom II. Leta 1919 je postal najprej izredni, nato pa redni profesor cerkvenega prava na takrat ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani. Objavil je sistematični deli o katoliškem cerkvenem pravu in njegovi zgodovini, v monografskih delih pa je obravnaval zlasti razmerje med cerkvijo in državo in takrat v Jugoslaviji zelo zapleteno pravo zakonske zveze. Radoslav Kušej se je rodil na današnji dan leta 1875 v Spodnjih Libučah na Koroškem.
—–
Pesnica in pisateljica VIDA BREST, s pravim imenom Majda Peterlin, se je rodila na današnji dan leta 1925 v Šentrupertu pri Trebnjem. S sedemnajstimi leti se je pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju. Njene prve pesmi so izšle že v partizanskem tisku, izpopolnjena zbirka pa leta 1947. Pozneje je bila novinarka in urednica pri časopisu Ljudska pravica, v Založbi Mladinska knjiga ter učiteljica. Tematika njenih del so avtobiografska doživetja iz narodnoosvobodilne vojne, pisala pa je tudi pesmi in prozo za mladino. Skupaj s Francetom Bevkom, Tonetom Seliškarjem, Antonom Ingoličem, Kristino Brenk in Elo Peroci je sodila v skupino ustvarjalcev, ki so z obiski po šolah motivirali učence za branje slovenske književnosti. Izbor poezije in proze Vide Brest z naslovom “Teci, teci, soncu reci!” je izšel leta 1986.
—–
Na današnji dan leta 1969 je ob dveh in 31 minut po srenjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”
Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine. Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred 48-imi leti lahko spremljalo približno 500 milijonov ljudi.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jezuitski red, Societas Jesús (Jezusovo družbo), je leta 1534 ustanovil baskovski teolog Ignacij Loyola, potrdil pa ga je papež Pavel III. Jezuiti so se posvečali utrjevanju in širjenju katoliške vere, tako imenovani katoliški obnovi (v začetku predvsem v boju proti protestantom), vzgoji mladine, šolstvu, znanosti in misijonom. Največje uspehe so dosegali v dobi protireformacije, ko so postali zelo vplivni na dvorih in v višjih slojih sploh. V Ljubljani so leta 1597 ustanovili jezuitski kolegij, ustanovo, ki je pomenila začetek višjega šolstva na Slovenskem; pozneje so ustanovili kolegije še v Celovcu, Gorici, Trstu in Mariboru. Papež Klemen XIV. je na današnji dan leta 1773 jezuitski red razpustil, papež Pij VII. pa ga je po štirih desetletjih spet obnovil.
—-
RADOSLAV KUŠEJ, eden izmed klasikov slovenske pravne vede, je zgodovinsko razlago odlično združeval z iskanjem novih zakonodajnih rešitev in s prikazom veljavnega prava. Mednarodni ugled si je pridobil z obsežnim zgodovinskim delom o preureditvi škofij v Notranji Avstriji pod Jožefom II. Leta 1919 je postal najprej izredni, nato pa redni profesor cerkvenega prava na takrat ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani. Objavil je sistematični deli o katoliškem cerkvenem pravu in njegovi zgodovini, v monografskih delih pa je obravnaval zlasti razmerje med cerkvijo in državo in takrat v Jugoslaviji zelo zapleteno pravo zakonske zveze. Radoslav Kušej se je rodil na današnji dan leta 1875 v Spodnjih Libučah na Koroškem.
—–
Pesnica in pisateljica VIDA BREST, s pravim imenom Majda Peterlin, se je rodila na današnji dan leta 1925 v Šentrupertu pri Trebnjem. S sedemnajstimi leti se je pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju. Njene prve pesmi so izšle že v partizanskem tisku, izpopolnjena zbirka pa leta 1947. Pozneje je bila novinarka in urednica pri časopisu Ljudska pravica, v Založbi Mladinska knjiga ter učiteljica. Tematika njenih del so avtobiografska doživetja iz narodnoosvobodilne vojne, pisala pa je tudi pesmi in prozo za mladino. Skupaj s Francetom Bevkom, Tonetom Seliškarjem, Antonom Ingoličem, Kristino Brenk in Elo Peroci je sodila v skupino ustvarjalcev, ki so z obiski po šolah motivirali učence za branje slovenske književnosti. Izbor poezije in proze Vide Brest z naslovom “Teci, teci, soncu reci!” je izšel leta 1986.
—–
Na današnji dan leta 1969 je ob dveh in 31 minut po srenjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”
Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine. Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred 48-imi leti lahko spremljalo približno 500 milijonov ljudi.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov