Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

03.08.2017

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Sadjar in vinogradnik DOMINIK ČOLNIK si je osnovno strokovno znanje o kmetijstvu in veterini pridobil na ljubljanskem liceju in na Podkovski in veterinarski šoli, ki jo je vodil Janez Bleiweis. Kot član Štajerske kmetijske družbe v Gradcu in podružnice v Radgoni si je prizadeval za napredek sadjarstva in vinogradništva. Zbral je okoli 400 sadnih in trtnih sort, uvedel slovenska sortna imena, izkušnje pa objavljal v časniku Novice ter v Slovenskem narodu in Slovenskem gospodarju, katerega soustanovitelj je bil.
Nova znanja si je pridobival tudi z obiskovanjem in sodelovanjem na največjih sadjarskih in vinogradniških razstavah od Pariza in Dunaja do Petrograda. Za svoje sadike in trse je na teh in na domačih razstavah prejel visoka državna priznanja. Dominik Čolnik se je rodil na današnji dan leta 1830 pri Svetih treh kraljih v Slovenskih goricah.
—–
Pedagoški pisec JAKOB DIMNIK je končal ljubljansko učiteljišče in nato med drugim poučeval na Prvi mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, kjer je leta 1902 postal šolski vodja, pozneje pa dobil še častni naziv šolski ravnatelj. Bil je odličen organizator in dejaven član učiteljske organizacije. V času, ko se je slovensko učiteljstvo politično diferenciralo, je urejal list »Učiteljski tovariš«, ki je postal glasilo »Zaveze slovenskih učiteljskih društev«, pozneje pa je ustanovil še mesečnik »Domače ognjišče«.
Na njegovo pobudo so leta 1898 v Ljubljani odprli Šolski muzej, ki naj bi prikazoval razvoj šolstva in delo učiteljev. Muzej je dobil prostore v Prvi mestni deški šoli (današnji Ledini), Dimnik pa je bil imenovan za njegovega prvega upravitelja. Petindvajset let je bil tudi svetnik v ljubljanskem občinskem svetu, napisal pa je tudi nekaj vzgojnih in šolskih knjig. Jakob Dimnik se je rodil na današnji dan leta 1856 v Jaršah pri Ljubljani.
—–
Pesnik in prevajalec ALOJZ GRADNIK je gimnazijo končal v Gorici, pravo pa študiral na Dunaju in tam leta 1907 tudi doktoriral. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi srbofilstva zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok državni uradnik. Pozneje je kot pravni strokovnjak delal v Beogradu in v Zagrebu, dokler ga ni ustaška oblast 1941. leta odpustila iz službe.
Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najbolj značilna domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam.
V njegovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah – je čutiti slutnjo, nato pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parízino in Shakespearjeve sonete. Rodil se je na današnji dan leta 1882 v Medáni pri Dobrovem v Brdih.
—–
Baletna plesalka, pedagoginja in koreografinja MARTA REMŠKAR je bila od leta 1919 do 1945 članica baletnega ansambla Opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, nato pa je dve leti vodila mariborski balet in mu postavila temelje. V letih med obema vojnama je bila znana predvsem kot klasična plesalka s posebnim darom za akrobatske spretnosti, solistične vloge pa je plesala tudi v operah in operetah. Marta Remškar se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

03.08.2017

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Sadjar in vinogradnik DOMINIK ČOLNIK si je osnovno strokovno znanje o kmetijstvu in veterini pridobil na ljubljanskem liceju in na Podkovski in veterinarski šoli, ki jo je vodil Janez Bleiweis. Kot član Štajerske kmetijske družbe v Gradcu in podružnice v Radgoni si je prizadeval za napredek sadjarstva in vinogradništva. Zbral je okoli 400 sadnih in trtnih sort, uvedel slovenska sortna imena, izkušnje pa objavljal v časniku Novice ter v Slovenskem narodu in Slovenskem gospodarju, katerega soustanovitelj je bil.
Nova znanja si je pridobival tudi z obiskovanjem in sodelovanjem na največjih sadjarskih in vinogradniških razstavah od Pariza in Dunaja do Petrograda. Za svoje sadike in trse je na teh in na domačih razstavah prejel visoka državna priznanja. Dominik Čolnik se je rodil na današnji dan leta 1830 pri Svetih treh kraljih v Slovenskih goricah.
—–
Pedagoški pisec JAKOB DIMNIK je končal ljubljansko učiteljišče in nato med drugim poučeval na Prvi mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, kjer je leta 1902 postal šolski vodja, pozneje pa dobil še častni naziv šolski ravnatelj. Bil je odličen organizator in dejaven član učiteljske organizacije. V času, ko se je slovensko učiteljstvo politično diferenciralo, je urejal list »Učiteljski tovariš«, ki je postal glasilo »Zaveze slovenskih učiteljskih društev«, pozneje pa je ustanovil še mesečnik »Domače ognjišče«.
Na njegovo pobudo so leta 1898 v Ljubljani odprli Šolski muzej, ki naj bi prikazoval razvoj šolstva in delo učiteljev. Muzej je dobil prostore v Prvi mestni deški šoli (današnji Ledini), Dimnik pa je bil imenovan za njegovega prvega upravitelja. Petindvajset let je bil tudi svetnik v ljubljanskem občinskem svetu, napisal pa je tudi nekaj vzgojnih in šolskih knjig. Jakob Dimnik se je rodil na današnji dan leta 1856 v Jaršah pri Ljubljani.
—–
Pesnik in prevajalec ALOJZ GRADNIK je gimnazijo končal v Gorici, pravo pa študiral na Dunaju in tam leta 1907 tudi doktoriral. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi srbofilstva zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok državni uradnik. Pozneje je kot pravni strokovnjak delal v Beogradu in v Zagrebu, dokler ga ni ustaška oblast 1941. leta odpustila iz službe.
Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najbolj značilna domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam.
V njegovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah – je čutiti slutnjo, nato pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parízino in Shakespearjeve sonete. Rodil se je na današnji dan leta 1882 v Medáni pri Dobrovem v Brdih.
—–
Baletna plesalka, pedagoginja in koreografinja MARTA REMŠKAR je bila od leta 1919 do 1945 članica baletnega ansambla Opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, nato pa je dve leti vodila mariborski balet in mu postavila temelje. V letih med obema vojnama je bila znana predvsem kot klasična plesalka s posebnim darom za akrobatske spretnosti, solistične vloge pa je plesala tudi v operah in operetah. Marta Remškar se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Ljubljani.


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov