Violinist in pedagog HANS GERSTNER je po končanem konservatoriju v Pragi leta 1871 postal orkestrski direktor oziroma koncertni mojster v Deželnem gledališču in učitelj violine na šoli Filharmoničnega društva v Ljubljani; med prvo svetovno vojno je tudi vodil delo te družbe. Leta 1918 je postal njen zadnji direktor ter leto pozneje častni član. Z orkestrom Filharmonične družbe je nastopal kot solist in predvsem kot vodja njenega godalnega kvarteta. Med njegovimi številnimi učenci je postal najslavnejši čudežni otrok in poznejši violinist svetovnega slovesa Ljubljančan Leo Funtek. Hans Gerstner se je rodil na današnji dan leta 1851 v Žlúticah na Češkem.
—–
Strokovnjak za strojništvo ALBERT STRUNA se je rodil na današnji dan leta 1901 v Mirni Peči na Dolenjskem. Po diplomi, ki jo je opravil v Brnu na Češkem, je postal vodja konstrukcijskega oddelka v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani ter bil pozneje vse do druge svetovne vojne tehniški sodelavec tujih družb. Leta 1946 je postal redni profesor na fakulteti za strojništvo, v letih od 1964 do 67 pa je bil rektor ljubljanske univerze. Izdelal je številne tehnične projekte doma in na tujem in napisal tudi nekaj temeljnih del o zgodovini tehnike na Slovenskem; med drugim pregledno zgodovino avtomobilizma. Albertu Struni je ljubljanska univerza leta 1977 podelila naslov “zaslužni profesor”, mariborska pa dve leti pozneje častni doktorat.
—–
Na današnji dan leta 1908 se je v Trstu rodil pesnik, satirik in časnikar IVAN ROB. Pred vojno je kot svobodni umetnik živel v Ljubljani in Mariboru. Leta 1942 se je pridružil partizanom kot kulturniški organizator in pisec. Po izdaji leta 1943 so ga Italijani ustrelili kot talca. Rob se je že kot študent preživljal s pisanjem in se kmalu razvil v izjemnega satirika. Napisal je vrsto parodij na sodobno življenje; še posebno kritičen je bil do malomeščanstva in politične nenačelnosti. V slovensko slovstvo se je zapisal predvsem s travestijo Jurčičevega Desetega brata v verzih, v prozi pa je njegovo najpomembnejše delo povest “Matajurski plazovi”.
—–
Ameriški kongresnik JOHN BLATNIK je bil otrok slovenske rudarske družine v železarskem okolišu v Minnesoti. Leta 1935 je diplomiral iz kemije, nekaj pozneje pa še iz javne uprave. Ob vstopu Združenih držav Amerike v drugo svetovno vojno se je k vojnemu letalstvu priglasil kot prostovoljec in bil izbran za člana vojaških misij v zavezniških enotah. Julija 1944 je s padalom pristal blizu Plitvic. Nekaj mesecev je v glavnem štabu hrvaških partizanov skrbel za usodo nad našim ozemljem sestreljenih ameriških pilotov, nato pa se je pridružil vodstvu slovenskih partizanov v Beli krajini. Z njimi je bil vse do osvoboditve Trsta, nato pa je posredoval med ameriškim vojaškim poveljstvom in poveljstvom narodnoosvobodilnih sil.
Po vrnitvi v Združene države Amerike je kot član naprednih organizacij ameriških Slovencev sodeloval pri zbiranju pomoči za novo Jugoslavijo in tudi veliko prispeval k ureditvi odnosov med tema državama. Leta 1946 je bil izvoljen za člana ameriškega kongresa; vanj je bil do leta 1974 izvoljen še trinajstkrat. Ameriški kongresnik John Blatnik se je rodil na današnji dan leta 1911 v Chrisholmu v Minnesoti. Leta 1996 je bil posmrtno odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.