Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik in narodnopolitični delavec MATIJA PRELOG je leta 1841 na Dunaju doktoriral iz medicine in delal nato v Ljutomeru, Veržeju in Mariboru. Zbiral je dokumente ljudske kulture ter nastopal na gledaliških in priložnostnih prireditvah, zlasti v mariborski čitalnici, katere soustanovitelj je bil. Kot politik, bil je zmeren realist, se je uveljavil že leta 1848, zlasti pa v obdobju taborskega gibanja. Posebno pozornost je tako kot mnogi sodobniki med štajerskimi Slovenci posvečal gospodarskim vprašanjem, bil pa je tudi ustanovitelj in urednik časopisa Slovenski gospodar.
Leta 1864 pa je izšlo njegovo obsežno delo »Makrobiotika« – celovit pregled načel zdravega življenja, kot so jih razumeli zdravniki v 19. stoletju. Po tedanjem strokovnem mnenju so k skrajšanju življenja največ pripomogli mehkužnost, razuzdanost, preveliki duševni napori, napačno zdravljenje bolezni, hipohondričnost in samomorilnost, pojavilo pa se je tudi že vznemirjenje zaradi onesnaženosti zraka v mestih.
Najbolj pa je doktor Prelog obsojal nezmernost tako v jedi in pijači kot v delu in lenobi. Na prvo mesto med živili, škodljivimi za zdravje, je uvrstil meso, kot edino pravo makrobiotično pijačo pa je priporočal studenčnico, saj so Slovenci pretirano cenili vino, v Savinjski dolini pa pivo. Mladim materam je svetoval, naj dojenčkom in majhnim otrokom nikakor ne dajejo vina, svaril pa je tudi pred splošno razširjenim pitjem šmarnice predvsem na Dolenjskem in Štajerskem, ker zdravju mladine povzroča nepopravljivo škodo. Matija Prelog se je rodil na današnji dan leta 1813 v Hrastju-Moti pri Ljutomeru.
—–
Ekonomist in planinski pisec EVGEN LOVŠIN se je rodil na današnji dan leta 1895 na Vinici. V letih od 1912 do 1914 je bil med ustanovitelji in voditelji projugoslovanske revolucionarne organizacije Preporod; zato je bil tik pred maturo izključen iz šole in obsojen na pol leta zapora. Od leta 1947 je predaval na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Kot član kulturno-literarne komisije Planinske zveze Slovenije se je Evgen Lovšin ukvarjal z zgodovino planinstva na Slovenskem in odkrivanja Julijskih Alp ter z ekonomiko gorskih krajev.
—–
Književnik, prevajalec, urednik in politik EDVARD KOCBEK se je rodil na današnji
dan leta 1904 v Vidmu ob Ščavnici, Najprej je študiral bogoslovje, vendar je ta študij opustil in leta 1930 diplomiral iz romanistike. Deloval je v krščanskosocialističnem gibanju. Med študijem v Lyonu in Parizu se je seznanil s personalističnim gibanjem, ki je z eksistencialno in etično mislijo pozneje trajno opredelilo njegovo književno in politično delovanje.
Med drugo svetovno vojno je bil kot predstavnik krščanske skupine član izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Ob prihodu prve slovenske vlade na Kongresni trg v Ljubljani 10. maja 1945, je bil kot minister za Slovenijo v vladi Demokratične federativne Jugoslavije tudi slavnostni govornik:
Edvard Kocbek je bil pomemben politik vse do leta 1952, ko so ga z upokojitvijo prisilno odstranili iz političnega življenja; do začetka šestdesetih let je bil izključen tudi iz kulturne javnosti. Njegov književni opus zajema poezijo, esejistično in pripovedno prozo ter kulturno, politično in filozofsko publicistiko. Dnevnik, ki ga je Edvard Kocbek pisal skoraj štirideset let, je izhajal po njegovi smrti.
—–
Narodni delavec in publicist SLAVKO TUTA je leta 1936 diplomiral na fakulteti za ekonomiko in trgovske vede v Trstu. V Tolminu je bil med ustanovitelji Dijaške zveze in njen tajnik, dejaven pa je bil tudi pri Rokodelskem bralnem društvu in ferijalnem društvu Adrija. Zaradi protifašističnega delovanja je bil leta 1928 aretiran in obsojen na triletno konfinacijo na Liparskih otokih. Po vrnitvi se je vključil v tajno protifašistično organizacijo TIGR, bil znova aretiran in leta 1941 na 2. tržaškem procesu obsojen na trideset let zapora. Zaradi slabega zdravja so ga aprila leta 1944 hudo bolnega izpustili, leto pozneje pa so ga na podlagi lažne ovadbe aretirale jugoslovanske oblasti. Po posredovanju goriških aktivistov Osvobodilne fronte je prišel iz zapora in bil nato do leta 1968 novinar in urednik na Radiu Trst A. Slavko Tuta se je rodil na današnji dan leta1908 v Tolminu.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik in narodnopolitični delavec MATIJA PRELOG je leta 1841 na Dunaju doktoriral iz medicine in delal nato v Ljutomeru, Veržeju in Mariboru. Zbiral je dokumente ljudske kulture ter nastopal na gledaliških in priložnostnih prireditvah, zlasti v mariborski čitalnici, katere soustanovitelj je bil. Kot politik, bil je zmeren realist, se je uveljavil že leta 1848, zlasti pa v obdobju taborskega gibanja. Posebno pozornost je tako kot mnogi sodobniki med štajerskimi Slovenci posvečal gospodarskim vprašanjem, bil pa je tudi ustanovitelj in urednik časopisa Slovenski gospodar.
Leta 1864 pa je izšlo njegovo obsežno delo »Makrobiotika« – celovit pregled načel zdravega življenja, kot so jih razumeli zdravniki v 19. stoletju. Po tedanjem strokovnem mnenju so k skrajšanju življenja največ pripomogli mehkužnost, razuzdanost, preveliki duševni napori, napačno zdravljenje bolezni, hipohondričnost in samomorilnost, pojavilo pa se je tudi že vznemirjenje zaradi onesnaženosti zraka v mestih.
Najbolj pa je doktor Prelog obsojal nezmernost tako v jedi in pijači kot v delu in lenobi. Na prvo mesto med živili, škodljivimi za zdravje, je uvrstil meso, kot edino pravo makrobiotično pijačo pa je priporočal studenčnico, saj so Slovenci pretirano cenili vino, v Savinjski dolini pa pivo. Mladim materam je svetoval, naj dojenčkom in majhnim otrokom nikakor ne dajejo vina, svaril pa je tudi pred splošno razširjenim pitjem šmarnice predvsem na Dolenjskem in Štajerskem, ker zdravju mladine povzroča nepopravljivo škodo. Matija Prelog se je rodil na današnji dan leta 1813 v Hrastju-Moti pri Ljutomeru.
—–
Ekonomist in planinski pisec EVGEN LOVŠIN se je rodil na današnji dan leta 1895 na Vinici. V letih od 1912 do 1914 je bil med ustanovitelji in voditelji projugoslovanske revolucionarne organizacije Preporod; zato je bil tik pred maturo izključen iz šole in obsojen na pol leta zapora. Od leta 1947 je predaval na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Kot član kulturno-literarne komisije Planinske zveze Slovenije se je Evgen Lovšin ukvarjal z zgodovino planinstva na Slovenskem in odkrivanja Julijskih Alp ter z ekonomiko gorskih krajev.
—–
Književnik, prevajalec, urednik in politik EDVARD KOCBEK se je rodil na današnji
dan leta 1904 v Vidmu ob Ščavnici, Najprej je študiral bogoslovje, vendar je ta študij opustil in leta 1930 diplomiral iz romanistike. Deloval je v krščanskosocialističnem gibanju. Med študijem v Lyonu in Parizu se je seznanil s personalističnim gibanjem, ki je z eksistencialno in etično mislijo pozneje trajno opredelilo njegovo književno in politično delovanje.
Med drugo svetovno vojno je bil kot predstavnik krščanske skupine član izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Ob prihodu prve slovenske vlade na Kongresni trg v Ljubljani 10. maja 1945, je bil kot minister za Slovenijo v vladi Demokratične federativne Jugoslavije tudi slavnostni govornik:
Edvard Kocbek je bil pomemben politik vse do leta 1952, ko so ga z upokojitvijo prisilno odstranili iz političnega življenja; do začetka šestdesetih let je bil izključen tudi iz kulturne javnosti. Njegov književni opus zajema poezijo, esejistično in pripovedno prozo ter kulturno, politično in filozofsko publicistiko. Dnevnik, ki ga je Edvard Kocbek pisal skoraj štirideset let, je izhajal po njegovi smrti.
—–
Narodni delavec in publicist SLAVKO TUTA je leta 1936 diplomiral na fakulteti za ekonomiko in trgovske vede v Trstu. V Tolminu je bil med ustanovitelji Dijaške zveze in njen tajnik, dejaven pa je bil tudi pri Rokodelskem bralnem društvu in ferijalnem društvu Adrija. Zaradi protifašističnega delovanja je bil leta 1928 aretiran in obsojen na triletno konfinacijo na Liparskih otokih. Po vrnitvi se je vključil v tajno protifašistično organizacijo TIGR, bil znova aretiran in leta 1941 na 2. tržaškem procesu obsojen na trideset let zapora. Zaradi slabega zdravja so ga aprila leta 1944 hudo bolnega izpustili, leto pozneje pa so ga na podlagi lažne ovadbe aretirale jugoslovanske oblasti. Po posredovanju goriških aktivistov Osvobodilne fronte je prišel iz zapora in bil nato do leta 1968 novinar in urednik na Radiu Trst A. Slavko Tuta se je rodil na današnji dan leta1908 v Tolminu.
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov