Čeh ANTONIN CHRÁSKA se je v mladosti ukvarjal z družinskim poklicem – tkalstvom, nato pa je konec 19. stoletja v Nemčiji in na Škotskem študiral teologijo. Tam si je pridobil temeljito znanje svetega pisma ter grščine in hebrejščine, govoril pa je tudi nemško in angleško. Kot prostestantski pastor se je v Nemčiji zbližal s slovenskimi izseljenci, po večini rudarji, se naučil slovenščine in se odločil za misijonarsko delo na Slovenskem. K nam je prihajal občasno, od leta 1904 do 1922 pa je v Ljubljani tudi živel.
V slovenščini je pisal teološke razprave in se posvetil prevajanju. Tako so leta 1908 v Ljubljani izšli prevodi z naslovi “Svetega Lukeža evangelij”, “Novi zakon gospoda in zveličarja našega Jezusa Kristusa” in “Psalmi”, leta 1914 pa je izdal svoje življenjsko delo “Sveto pismo Starega in Novega zakona”. Z njim je Chráska postal prvi po Juriju Dalmatinu, ki je opravil prevod celotnega svetega pisma v slovenščino in ki je za izhodišče imel izvirno biblično besedilo v hebrejščini in grščini. Delo je izšlo v celoviti, enoknjižni izdaji. Antonin Chráska se je rodil na današnji dan leta 1868 v Horní Radechoví na Češkem.
—–
Na današnji dan pred 150-imi leti se je v Ljubljani rodil strokovni pisec FRANČIŠEK ROJINA. Po končanem učiteljišču je leta 1900 na Dunaju opravil strokovni izpit za čebelarskega učitelja in se pozneje uveljavil kot vodilni slovenski čebelar tistega časa. Med drugim je bil prvi urednik “Slovenskega čebelarja”, poskrbel je za nov prevod in dve izdaji “Nauka o čebelarstvu” Antona Janše ter pripomogel k uveljavitvi AŽ panja. Frančišek Rojina je izumil tudi tako imenovano gorenjsko stiskalnico za vosek.
—–
Slovenščina je že zelo zgodaj oblikovala tudi osnovne izraze za vojskovanje. Podobni so bili besedam v drugih slovanskih jezikih, nekateri pa so bili povzeti tudi po drugih jezikih. Prvi naši vojaški izrazi izvirajo iz časa po velikem kmečkem uporu leta 1515, za utemeljitelja sodobnega slovenskega vojaškega izrazoslovja pa štejemo majorja ANDREJA KOMELA, plemenitega Sočebrana, ki se je rodil na današnji dan leta 1829 v Solkanu.
Kot častnik avstrijske vojske je kmalu spoznal, kako pomembno je poznati jezik in zapovedi v slovenščini. Prevajanja in poučevanja se je lotil kot vojak in zaveden Slovenec. Tako je že leta 1873 izšla njegova “Bojna služba”, dve leti pozneje “Službeni reglement ali službeni pravilnik”, ter “Nova puška”, besedilo, v katerem je po slovensko poimenoval vsak pomembnejši del tega orožja. Leta 1879 je Andreju Komelu cesar podelil plemiški naslov.
—–
Pesnik, režiser in filmski publicist FRANCE KOSMAČ se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani. V partizanih, pri katerih je imel od leta 1943, ko je prišel iz italijanske internacije, različne kulturniško-propagandne naloge, izdal ciklostirani pesniški zbirki “Pred pomladjo” in “Partizanski soneti”. S povojnima zbirkama “Kurent in smrt” ter “Dom v vesolju” se je približal intimizmu, nato pa se je vse bolj posvečal filmu: urejal je filmski Obzornik in kot scenarist, režiser in tudi montažer posnel približno 40 kratkih, predvsem dokumetarnih filmov. France Kosmač je režiral tudi celovečerne filme “Dobri stari pianino”, “Ti loviš”, “Lucija” in “Peta zaseda”.