Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

05.10.2017


Na današnji dan leta 1840 se je v Cerknici rodil skladatelj, operni pevec in pedagog FRAN GERBIČ. Po študiju petja in kompozicije na praškem konservatoriju je kot tenorist pel v tamkajšnjem opernem gledališču, na prigovarjanje pisatelja Avgusta Šenoe pa je leta 1860 odšel v Zagreb in postal prvak na novo ustanovljene hrvaške opere. Nato je do leta 1886 pel v Ulmu v Nemčiji ter poučeval na konservatoriju v Lvovu. 1887. leta je prišel v Ljubljano.
Pod njegovim vodstvom je šola Glasbene matice hitro napredovala in postala enakopravna šoli nemško usmerjene Filharmonične družbe. Izdajati je začel prvo slovensko posvetno glasbeno revijo “Glasbena zora”, bil glasbeni vodja v šentjakobski cerkvi v Ljubljani, pripomogel pa je tudi k ustanovitvi poklicnega slovenskega gledališča leta 1892, v katerem je tudi dirigiral operne predstave. Njegov opus obsega približno 600 skladb (med njimi sta tudi operi Kres in Nabor), napisal pa je tudi prvo slovensko romantično simfonijo – “Lovsko ”. Fran Gerbič je bil najbolj vsestranski glasbenik svoje dobe in eden izmed najpomembnejših slovenskih glasbenih romantikov.
—–
Gledališka igralka in pesnica MILA KAČIČ se je rodila na današnji dan leta 1912
v Snéberjah pri Ljubljani. Do druge svetovne vojne sodelovala na vseh ljubljanskih ljubiteljskih odrih. Po študiju solopetja in dramske retorike na Državnem konservatoriju v Ljubljani je bila angažirana kot članica opernega zbora, od leta 1945 do upokojitve pa je nastopala v Drami Slovenskega narodnega gledališča. Ustvarila je vrsto karakternih likov s posebnim občutkom za komiko, humornost in karikiranost. Igrala je tudi v radijskih in televizijskih igrah. S svojimi nastopi je oplemenitila kar nekaj naših filmov; leta 1978 je v Pulju prejela “zlato areno”, 1986. pa slovensko priznanje “igralka leta”.
Pisala je tudi izredno občuteno poezijo, ki jo označujejo ljubezen do moža, materinstvo in močno občutenje smrti. Njena prva pesniška zbirka je izšla leta 1951, zadnja – “Minevanja” – pa leta 1997. Italijanska Akademija za umetnost in poezijo ji je leta 1985 podelila najvišjo nagrado – “zlato ogrlico”. Leta 1998 je Mila Kačič postala tudi častna meščanka mesta Ljubljana.
—–
Novinar in gledališki igralec BOŽO PODKRAJŠEK se je v rodni Ljubljani izučil za stavca, nato pa je kot bobnar raznih plesnih orkestrov potoval po Jugoslaviji. Leta 1936 se je ustalil v Mariboru in čez dve leti ustanovil, urejal in izdajal humoristični Toti list; izhajal je vse do nemške okupacije leta 1941. Hkrati je občasno organiziral Toti teater, poln šaljivih in pikrih bodic. Z njim je jeseni leta 1940 gostoval v Ljubljani in njegovih štirinajst predstav si je vsakič ogledalo 800 gledalcev. Pri teh je nastopal tudi Frane Milčinski Ježek. S Podkrajškom sta bila sijajen par in skupno udrihala po oblasti in celó beograjski čaršiji. Čeprav je besedilo cenzuriral sam šef ljubljanske policije doktor Hacin, je še vedno ostalo toliko bodic, da so Ljubljančani drli na predstave.
Po okupaciji se je Božo Podkrajšek umaknil v Ljubljano, kjer je vodil Veselo gledališče, v katerem so sodelovali predvsem pregnani mariborski gledališčniki, a po desetih mesecih so ga iItalijani internirali v Gonars. Po drugi svetovni vojni je delal na Radiu Ljubljana ter v tržaškem Slovenskem narodnem gledališču, leta 1951 pa se je vrnil v Maribor ter bil tehnični urednik in pozneje novinar časopisa “Večer”; predvsem zanj je pisal tudi humoreske, parodije, travestije in skeče. Božo Podkrajšek se je rodil na današnji dan leta 1909 v Ljubljani.


Na današnji dan

6244 epizod

Na današnji dan

6244 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

05.10.2017


Na današnji dan leta 1840 se je v Cerknici rodil skladatelj, operni pevec in pedagog FRAN GERBIČ. Po študiju petja in kompozicije na praškem konservatoriju je kot tenorist pel v tamkajšnjem opernem gledališču, na prigovarjanje pisatelja Avgusta Šenoe pa je leta 1860 odšel v Zagreb in postal prvak na novo ustanovljene hrvaške opere. Nato je do leta 1886 pel v Ulmu v Nemčiji ter poučeval na konservatoriju v Lvovu. 1887. leta je prišel v Ljubljano.
Pod njegovim vodstvom je šola Glasbene matice hitro napredovala in postala enakopravna šoli nemško usmerjene Filharmonične družbe. Izdajati je začel prvo slovensko posvetno glasbeno revijo “Glasbena zora”, bil glasbeni vodja v šentjakobski cerkvi v Ljubljani, pripomogel pa je tudi k ustanovitvi poklicnega slovenskega gledališča leta 1892, v katerem je tudi dirigiral operne predstave. Njegov opus obsega približno 600 skladb (med njimi sta tudi operi Kres in Nabor), napisal pa je tudi prvo slovensko romantično simfonijo – “Lovsko ”. Fran Gerbič je bil najbolj vsestranski glasbenik svoje dobe in eden izmed najpomembnejših slovenskih glasbenih romantikov.
—–
Gledališka igralka in pesnica MILA KAČIČ se je rodila na današnji dan leta 1912
v Snéberjah pri Ljubljani. Do druge svetovne vojne sodelovala na vseh ljubljanskih ljubiteljskih odrih. Po študiju solopetja in dramske retorike na Državnem konservatoriju v Ljubljani je bila angažirana kot članica opernega zbora, od leta 1945 do upokojitve pa je nastopala v Drami Slovenskega narodnega gledališča. Ustvarila je vrsto karakternih likov s posebnim občutkom za komiko, humornost in karikiranost. Igrala je tudi v radijskih in televizijskih igrah. S svojimi nastopi je oplemenitila kar nekaj naših filmov; leta 1978 je v Pulju prejela “zlato areno”, 1986. pa slovensko priznanje “igralka leta”.
Pisala je tudi izredno občuteno poezijo, ki jo označujejo ljubezen do moža, materinstvo in močno občutenje smrti. Njena prva pesniška zbirka je izšla leta 1951, zadnja – “Minevanja” – pa leta 1997. Italijanska Akademija za umetnost in poezijo ji je leta 1985 podelila najvišjo nagrado – “zlato ogrlico”. Leta 1998 je Mila Kačič postala tudi častna meščanka mesta Ljubljana.
—–
Novinar in gledališki igralec BOŽO PODKRAJŠEK se je v rodni Ljubljani izučil za stavca, nato pa je kot bobnar raznih plesnih orkestrov potoval po Jugoslaviji. Leta 1936 se je ustalil v Mariboru in čez dve leti ustanovil, urejal in izdajal humoristični Toti list; izhajal je vse do nemške okupacije leta 1941. Hkrati je občasno organiziral Toti teater, poln šaljivih in pikrih bodic. Z njim je jeseni leta 1940 gostoval v Ljubljani in njegovih štirinajst predstav si je vsakič ogledalo 800 gledalcev. Pri teh je nastopal tudi Frane Milčinski Ježek. S Podkrajškom sta bila sijajen par in skupno udrihala po oblasti in celó beograjski čaršiji. Čeprav je besedilo cenzuriral sam šef ljubljanske policije doktor Hacin, je še vedno ostalo toliko bodic, da so Ljubljančani drli na predstave.
Po okupaciji se je Božo Podkrajšek umaknil v Ljubljano, kjer je vodil Veselo gledališče, v katerem so sodelovali predvsem pregnani mariborski gledališčniki, a po desetih mesecih so ga iItalijani internirali v Gonars. Po drugi svetovni vojni je delal na Radiu Ljubljana ter v tržaškem Slovenskem narodnem gledališču, leta 1951 pa se je vrnil v Maribor ter bil tehnični urednik in pozneje novinar časopisa “Večer”; predvsem zanj je pisal tudi humoreske, parodije, travestije in skeče. Božo Podkrajšek se je rodil na današnji dan leta 1909 v Ljubljani.


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 1 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov