Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1826 se je v Podgorju pri Kamniku rodil pesnik, pripovednik, jezikoslovec in kritik LUKA SVETEC, sicer pravnik po poklicu. Pisal je rodoljubne, razpoloženjske in pripovedne pesmi ter epigonsko prozo. Napisal je tudi narodni ep o Petru Klepcu, ki je prevzaprev le obsežnejša pripovedna pesem. Kot jezikoslovec je Luka Svetec pisal o jezikovnih vprašanjih – stavčnem naglasu, rabi glagolov, fonetiki in členkih – ter si s tem pridobil precejšnje zasluge za enotnost slovenskega pravopisa.
—–
Zdravnika EDA ŠLAJMERJA štejemo za utemeljitelja moderne kirurgije na Slovenskem. Že v mladosti si je pridobil mednarodni ugled z uspešnimi atraktivnimi operacijami (na primer glave), s svojo poznejšo operativno, vzgojno in publicistično dejavnostjo pa je zaslovel kot najboljši kirurg južno od Dunaja, še posebno na področju trebušne kirurgije. V Ljubljani je popolnoma prenovil organizacijo in delo kirurškega oddelka, sodeloval pa je tudi pri načrtovanju celotne ljubljanske bolnišnice paviljonskega sistema, tako da je postala ena najzglednejših v obdonavski monarhiji. Edo Šlajmer se je rodil na današnji dan leta 1864 v Čabru na Hrvaškem.
—–
Prizadevanja za ustanovitev visoke umetnostne šole za slikarstvo in kiparstvo so se v Sloveniji začela po prvi svetovni vojni, zaradi neusklajenosti načrtov med slikarji in kiparji ter uporabnimi umetniki pa akcija
leta 1919 ni uspela. Tudi nadaljnja prizadevanja se zaradi nasprotovanj centralistične vlade v Beogradu niso uresničila. Šele med drugo svetovno vojno so na osvobojenem ozemlju umetniki partizani v okviru načrtovalnega kulturnega življenja Slovenije pripravili tudi program za likovno akademijo, ki je bila z odlokom Narodne vlade Slovenije ustanovljena na današnji dan leta 1945.
Prvi rektor je bil Božidar Jakac, prvi imenovani redni profesorji pa Boris Kalin, Gojmir Anton Kos, France Mihelič, Nikolaj Pirnat in Slavko Pengov. Za sprejemni izpit se je prijavilo 90 kandidatov, uspešno pa ga je opravilo 30. Akademija upodabljajočih umetnosti je začela pouk na Poljanski gimnaziji v Ljubljani v prostorih nekdanje licejske knjižnice, leta 1962 pa se je preselila v osnovno šolo na Vrtači in prizidek ob njej. Tedaj so jo tudi preimenovali v Akademijo za likovne umetnosti.
—–
Že sredi leta 1991 je Banka Slovenije z natečajem za oblikovanje slovenskih bankovcev začela pripravljati prvi slovenski denar. Bankovce je zasnoval akademski slikar Miljénko Lícul, na njih pa so bili upodobljeni pomembni Slovenci: Primož Trubar, Janez Vajkard Valvazor, Jurij Vega, Rihard Jakopič, Jakob Gallus, Jože Plečnik, France Prešeren in Ivan Cankar, na pettisočaku pa je bila podoba Ivane Kobilce. Bankovce so na papirju iz papirnice Radeče natisnili v Veliki Britaniji in Nemčiji, kovance z upodobitvami živali pa so izdelali na Slovaškem. Na današnji dan leta 1991 je Republika Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in kot slovenski denar uvedla tolar
Dobrih petnajst let pozneje se je naša država vključila v evropski monetarni sistem, od 1. januarja leta 2007 pa v Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljamo evrske bankovce in kovance.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1826 se je v Podgorju pri Kamniku rodil pesnik, pripovednik, jezikoslovec in kritik LUKA SVETEC, sicer pravnik po poklicu. Pisal je rodoljubne, razpoloženjske in pripovedne pesmi ter epigonsko prozo. Napisal je tudi narodni ep o Petru Klepcu, ki je prevzaprev le obsežnejša pripovedna pesem. Kot jezikoslovec je Luka Svetec pisal o jezikovnih vprašanjih – stavčnem naglasu, rabi glagolov, fonetiki in členkih – ter si s tem pridobil precejšnje zasluge za enotnost slovenskega pravopisa.
—–
Zdravnika EDA ŠLAJMERJA štejemo za utemeljitelja moderne kirurgije na Slovenskem. Že v mladosti si je pridobil mednarodni ugled z uspešnimi atraktivnimi operacijami (na primer glave), s svojo poznejšo operativno, vzgojno in publicistično dejavnostjo pa je zaslovel kot najboljši kirurg južno od Dunaja, še posebno na področju trebušne kirurgije. V Ljubljani je popolnoma prenovil organizacijo in delo kirurškega oddelka, sodeloval pa je tudi pri načrtovanju celotne ljubljanske bolnišnice paviljonskega sistema, tako da je postala ena najzglednejših v obdonavski monarhiji. Edo Šlajmer se je rodil na današnji dan leta 1864 v Čabru na Hrvaškem.
—–
Prizadevanja za ustanovitev visoke umetnostne šole za slikarstvo in kiparstvo so se v Sloveniji začela po prvi svetovni vojni, zaradi neusklajenosti načrtov med slikarji in kiparji ter uporabnimi umetniki pa akcija
leta 1919 ni uspela. Tudi nadaljnja prizadevanja se zaradi nasprotovanj centralistične vlade v Beogradu niso uresničila. Šele med drugo svetovno vojno so na osvobojenem ozemlju umetniki partizani v okviru načrtovalnega kulturnega življenja Slovenije pripravili tudi program za likovno akademijo, ki je bila z odlokom Narodne vlade Slovenije ustanovljena na današnji dan leta 1945.
Prvi rektor je bil Božidar Jakac, prvi imenovani redni profesorji pa Boris Kalin, Gojmir Anton Kos, France Mihelič, Nikolaj Pirnat in Slavko Pengov. Za sprejemni izpit se je prijavilo 90 kandidatov, uspešno pa ga je opravilo 30. Akademija upodabljajočih umetnosti je začela pouk na Poljanski gimnaziji v Ljubljani v prostorih nekdanje licejske knjižnice, leta 1962 pa se je preselila v osnovno šolo na Vrtači in prizidek ob njej. Tedaj so jo tudi preimenovali v Akademijo za likovne umetnosti.
—–
Že sredi leta 1991 je Banka Slovenije z natečajem za oblikovanje slovenskih bankovcev začela pripravljati prvi slovenski denar. Bankovce je zasnoval akademski slikar Miljénko Lícul, na njih pa so bili upodobljeni pomembni Slovenci: Primož Trubar, Janez Vajkard Valvazor, Jurij Vega, Rihard Jakopič, Jakob Gallus, Jože Plečnik, France Prešeren in Ivan Cankar, na pettisočaku pa je bila podoba Ivane Kobilce. Bankovce so na papirju iz papirnice Radeče natisnili v Veliki Britaniji in Nemčiji, kovance z upodobitvami živali pa so izdelali na Slovaškem. Na današnji dan leta 1991 je Republika Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in kot slovenski denar uvedla tolar
Dobrih petnajst let pozneje se je naša država vključila v evropski monetarni sistem, od 1. januarja leta 2007 pa v Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljamo evrske bankovce in kovance.
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Neveljaven email naslov