Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
PAVAO Ritter VITEZOVIĆ se je kot potomec nemške pohrvatene družine rodil v Senju na današnji dan leta 1652. Bil je zgodovinar, etnograf in pisatelj. Po šolanju v Zagrebu se je med svojimi potovanji ustavil tudi na gradu Bogenšperk, kjer je ustvarjal Valvasor. Njegovo delo ga je takoj pritegnilo, poglobil se je v študij zemljepisa in zgodovine ter se naučil rezanja v baker. Med bivanjem na Bogenšperku je Pavao Ritter Vitezović za Valvasorjevo “Topografijo Vojvodine Kranjske” izdelal vrsto risb in bakrorezov in okrog 60 vedut hrvaških mest
—–
Pesnik in prevajalec JANEZ BILC je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil leta 1864 posvečen. Zbiral je ljudske pregovore, narečne besede in vraže. Objavil je nekaj nabožnih in domoljubnih pesmi, epsko pesnitev “Tarbula, devica mučenica” ter med prvimi prevajal liturgične speve. Janez Bilc se je rodil na današnji dan leta 1839 v Trnovem pri Ilirski Bistrici.
——
Dobrih sedem let po tistem, ko je baron Codelli v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil, je na današnji dan leta 1906 na Kranjskem začel veljati “Razglas o presojanju avtomobilov in preiskuševanju krmarjev in o znakih motornih vozil”. Za Kranjsko je bila določena črka “J”, njenim avtomobilom pa je deželna vlada namenila 999 evidenčnih številk. Leta 1909 je bilo na slovenskem ozemlju 19 avtomobilov, ustanovili pa so tudi “Kranjski avtomobilski klub”, ki se je ukvarjal z vzgojno in športno dejavnostjo. Po njegovi zaslugi je bila čez slovensko ozemlje speljana tudi vsakoletna “alpska vožnja” avstrijskega kluba z Dunaja. Leta 1929 je imel slovenski avtomobilski klub 202 člana, na našem ozemlju pa je bilo takrat registriranih 1.179 avtomobilov.
——
Zdravnik ANTON SCHWAB se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Šent Pavlu v Savinjski dolini. Služboval je na Vranskem in v Celju. Tam je kot mestni fizik organiziral zdravstveno službo, iznašel več pomembnih zobozdravstvenih priprav, pisal članke s področja medicine ter imel več kot petsto poljudnoznanstvenih predavanj na Štajerskem in v Ljubljani. V Celju je ustanovil šahovski klub in pisal članke o šahu.
Najbolj pa se je uveljavil kot skladatelj in pevovodja. Vse njegove pesmi slonijo na ljudskih; polovica je izvirnih, polovica pa prirejenih. Čeprav je bil Anton Schwab glasbeni samouk, se njegove zborovske skladbe in samospevi odlikujejo z lirsko izraznostjo in bogato zvočnostjo, številne – na primer “Je pa davi slanca pala” – pa so tudi ponarodele.
—–
Publicist in prevajalec ANTHONY KLANČAR se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Clevelandu v Združenih državah Amerike. Po diplomi iz pedagogike in angleškega jezika je bil sprva novinar pri listu “Nova doba”, nato pomožni knjižničar v Slovenskem narodnem domu in učitelj slovenščine v šoli, ki jo je v Clevelandu ustanovil sam. Leta 1942 je magistriral s temo “Walter Scott v jugoslovanski literaturi”. V angleščini je napisal več krajših študij o slovenskih književnikih in vrsto študij o jugoslovanski književnosti, poleg tega pa je Cankarja, Bevka, Levstika in Murnika prevajal v angleščino. V Slovenskem narodnem domu v Clevelandu je že leta 1934 uprizoril Cankarjevo “Pohujšanje v dolini šentflorjanski” v svojem prevodu. Anthony Klančar je nekaj študij objavil tudi v slovenščini.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
PAVAO Ritter VITEZOVIĆ se je kot potomec nemške pohrvatene družine rodil v Senju na današnji dan leta 1652. Bil je zgodovinar, etnograf in pisatelj. Po šolanju v Zagrebu se je med svojimi potovanji ustavil tudi na gradu Bogenšperk, kjer je ustvarjal Valvasor. Njegovo delo ga je takoj pritegnilo, poglobil se je v študij zemljepisa in zgodovine ter se naučil rezanja v baker. Med bivanjem na Bogenšperku je Pavao Ritter Vitezović za Valvasorjevo “Topografijo Vojvodine Kranjske” izdelal vrsto risb in bakrorezov in okrog 60 vedut hrvaških mest
—–
Pesnik in prevajalec JANEZ BILC je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil leta 1864 posvečen. Zbiral je ljudske pregovore, narečne besede in vraže. Objavil je nekaj nabožnih in domoljubnih pesmi, epsko pesnitev “Tarbula, devica mučenica” ter med prvimi prevajal liturgične speve. Janez Bilc se je rodil na današnji dan leta 1839 v Trnovem pri Ilirski Bistrici.
——
Dobrih sedem let po tistem, ko je baron Codelli v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil, je na današnji dan leta 1906 na Kranjskem začel veljati “Razglas o presojanju avtomobilov in preiskuševanju krmarjev in o znakih motornih vozil”. Za Kranjsko je bila določena črka “J”, njenim avtomobilom pa je deželna vlada namenila 999 evidenčnih številk. Leta 1909 je bilo na slovenskem ozemlju 19 avtomobilov, ustanovili pa so tudi “Kranjski avtomobilski klub”, ki se je ukvarjal z vzgojno in športno dejavnostjo. Po njegovi zaslugi je bila čez slovensko ozemlje speljana tudi vsakoletna “alpska vožnja” avstrijskega kluba z Dunaja. Leta 1929 je imel slovenski avtomobilski klub 202 člana, na našem ozemlju pa je bilo takrat registriranih 1.179 avtomobilov.
——
Zdravnik ANTON SCHWAB se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Šent Pavlu v Savinjski dolini. Služboval je na Vranskem in v Celju. Tam je kot mestni fizik organiziral zdravstveno službo, iznašel več pomembnih zobozdravstvenih priprav, pisal članke s področja medicine ter imel več kot petsto poljudnoznanstvenih predavanj na Štajerskem in v Ljubljani. V Celju je ustanovil šahovski klub in pisal članke o šahu.
Najbolj pa se je uveljavil kot skladatelj in pevovodja. Vse njegove pesmi slonijo na ljudskih; polovica je izvirnih, polovica pa prirejenih. Čeprav je bil Anton Schwab glasbeni samouk, se njegove zborovske skladbe in samospevi odlikujejo z lirsko izraznostjo in bogato zvočnostjo, številne – na primer “Je pa davi slanca pala” – pa so tudi ponarodele.
—–
Publicist in prevajalec ANTHONY KLANČAR se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Clevelandu v Združenih državah Amerike. Po diplomi iz pedagogike in angleškega jezika je bil sprva novinar pri listu “Nova doba”, nato pomožni knjižničar v Slovenskem narodnem domu in učitelj slovenščine v šoli, ki jo je v Clevelandu ustanovil sam. Leta 1942 je magistriral s temo “Walter Scott v jugoslovanski literaturi”. V angleščini je napisal več krajših študij o slovenskih književnikih in vrsto študij o jugoslovanski književnosti, poleg tega pa je Cankarja, Bevka, Levstika in Murnika prevajal v angleščino. V Slovenskem narodnem domu v Clevelandu je že leta 1934 uprizoril Cankarjevo “Pohujšanje v dolini šentflorjanski” v svojem prevodu. Anthony Klančar je nekaj študij objavil tudi v slovenščini.
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Neveljaven email naslov