Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

09.01.2018


Med pomembne skladatelje slovenskega preporoda sodi tudi ANTON HAJDRIH. Rodil se je na današnji dan leta 1842 v Ljubljani. Bogoslovje je študiral v Ljubljani, solopetje in kompozicijo pa na konservatoriju v Pragi. Od leta 1873 je kot zborovodja  deloval v slovenski čitalnici ter ustanovil pevski kvartet. Hajdrih je v klenih oblikah združeval bogato zvočnost, izvirno lirično melodiko in stopnjevano dramatičnost.  Ustvarjal je   predvsem vokalno glasbo, še posebej moške zbore in četverospeve. Veliko zborovskih skladb Antona Hajdriha je zaradi ljudskosti ponarodelo, posebno Jadransko morje”. S to pesmijo je budil slovenskega duha in vero v prihodnost.

—– 

Pesnik, prevajalec in urednik ANTON AŠKERC  se je rodil na današnji dan leta 1856 v Globokem pri Rimskih Toplicah. Po maturi na celjski gimnaziji je študiral bogoslovje v Mariboru. Že takrat se je razvijal v svobodomisleca in vse bolj dvomil o verskih dogmah. Ko je kot duhovnik  prišel v navzkrižje s svojim poklicem in predstojniki,  so ga nenehno prestavljali  v odročne župnije. Najprej je pisal lirske pesmi, leta 1882  je začel objavljati balade in romance, nato pa se je skoraj povsem posvetil epski poeziji.

kerčeva epika je bila realistična, izražala je narodno zavest, dvomila o katoliški in vsakršni dogmi ter iskala rešitev v drugih verstvih in svobodomiselnosti. Aškerc je opozarjal tudi na socialna vprašanja, obtoževal veljavni družbeni red ter se vse bolj nagibal k socialističnim idejam. Po predčasni upokojitvi leta 1898 je bil do smrti ljubljanski mestni arhivar.

Njegov pogreb je bil slovesen, tak, kakršne so v tistih časih prirejali vélikim možem. Na čelu sprevoda so jezdili člani “Sokola” in zastavonoše, med številnimi venci so v belo oblečena dekleta nosila petnajst vencev z naslovi Aškerčevih del; trgovine so zaprli, ljudje pa so na oknih prižigali sveče.

Anton Aškerc je s svojo epsko pesmijo v osemdesetih in devetdesetih letih 19. stoletja veliko prispeval k popolnejši podobi takratne realistične literature in znova uveljavil pomen pripovedne poezije. S svojimi oblikovno-izraznimi značilnostmi in z močjo svoje svobodomiselnosti je ustvarjalno spodbujal sodobnike.

——

Na današnji dan leta 1942 je nemška policija v Dražgošah nad Železniki začela ofenzivo proti Cankarjevemu bataljonu. Okupacijske sile so spoznale, da želi gorenjsko osvobodilno gibanje z zasedbo Dražgoš pokazati svojo moč. Tako je mala osvobojena vas na robu Jelovice, sredi Gorenjske, za katero se je govorilo, da bo postala del Nemške države, postala pomemben preizkus nemške moči.

Partizani so v bitki vztrajali do 11. januarja, ko so se morali umakniti proti Jelovici. Nemci so po zavzetju Dražgoš ustrelili 42 domačinov, zažgali vas, pogorišče pa zravnali z zemljo. Požgali so tudi cerkev Svete Lucije, v kateri so bili štirje znameniti zlati oltarji iz 17. stoletja. Nekima Ločánoma se je po bitki posrečilo, da sta oltarje v požgani cerkvi razstavila in jih odpeljala v Škofjo Loko. Tam so zdaj na ogled v muzeju na loškem gradu.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

09.01.2018


Med pomembne skladatelje slovenskega preporoda sodi tudi ANTON HAJDRIH. Rodil se je na današnji dan leta 1842 v Ljubljani. Bogoslovje je študiral v Ljubljani, solopetje in kompozicijo pa na konservatoriju v Pragi. Od leta 1873 je kot zborovodja  deloval v slovenski čitalnici ter ustanovil pevski kvartet. Hajdrih je v klenih oblikah združeval bogato zvočnost, izvirno lirično melodiko in stopnjevano dramatičnost.  Ustvarjal je   predvsem vokalno glasbo, še posebej moške zbore in četverospeve. Veliko zborovskih skladb Antona Hajdriha je zaradi ljudskosti ponarodelo, posebno Jadransko morje”. S to pesmijo je budil slovenskega duha in vero v prihodnost.

—– 

Pesnik, prevajalec in urednik ANTON AŠKERC  se je rodil na današnji dan leta 1856 v Globokem pri Rimskih Toplicah. Po maturi na celjski gimnaziji je študiral bogoslovje v Mariboru. Že takrat se je razvijal v svobodomisleca in vse bolj dvomil o verskih dogmah. Ko je kot duhovnik  prišel v navzkrižje s svojim poklicem in predstojniki,  so ga nenehno prestavljali  v odročne župnije. Najprej je pisal lirske pesmi, leta 1882  je začel objavljati balade in romance, nato pa se je skoraj povsem posvetil epski poeziji.

kerčeva epika je bila realistična, izražala je narodno zavest, dvomila o katoliški in vsakršni dogmi ter iskala rešitev v drugih verstvih in svobodomiselnosti. Aškerc je opozarjal tudi na socialna vprašanja, obtoževal veljavni družbeni red ter se vse bolj nagibal k socialističnim idejam. Po predčasni upokojitvi leta 1898 je bil do smrti ljubljanski mestni arhivar.

Njegov pogreb je bil slovesen, tak, kakršne so v tistih časih prirejali vélikim možem. Na čelu sprevoda so jezdili člani “Sokola” in zastavonoše, med številnimi venci so v belo oblečena dekleta nosila petnajst vencev z naslovi Aškerčevih del; trgovine so zaprli, ljudje pa so na oknih prižigali sveče.

Anton Aškerc je s svojo epsko pesmijo v osemdesetih in devetdesetih letih 19. stoletja veliko prispeval k popolnejši podobi takratne realistične literature in znova uveljavil pomen pripovedne poezije. S svojimi oblikovno-izraznimi značilnostmi in z močjo svoje svobodomiselnosti je ustvarjalno spodbujal sodobnike.

——

Na današnji dan leta 1942 je nemška policija v Dražgošah nad Železniki začela ofenzivo proti Cankarjevemu bataljonu. Okupacijske sile so spoznale, da želi gorenjsko osvobodilno gibanje z zasedbo Dražgoš pokazati svojo moč. Tako je mala osvobojena vas na robu Jelovice, sredi Gorenjske, za katero se je govorilo, da bo postala del Nemške države, postala pomemben preizkus nemške moči.

Partizani so v bitki vztrajali do 11. januarja, ko so se morali umakniti proti Jelovici. Nemci so po zavzetju Dražgoš ustrelili 42 domačinov, zažgali vas, pogorišče pa zravnali z zemljo. Požgali so tudi cerkev Svete Lucije, v kateri so bili štirje znameniti zlati oltarji iz 17. stoletja. Nekima Ločánoma se je po bitki posrečilo, da sta oltarje v požgani cerkvi razstavila in jih odpeljala v Škofjo Loko. Tam so zdaj na ogled v muzeju na loškem gradu.


22.01.2023

23. januar - Slovenski »katalog potresov«

Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem


15.01.2023

22. januar - stoletnica rojstva koroškega šolnika dr. Valetina Inzka (1923-2002)

Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.01.2023

21. januar - prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru

Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.01.2023

20. januar - zabavno-poučni list "Dom in svet"

O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.01.2023

19. januar - Karel Ozvald (1873-1946) in katedra za pedagogiko

Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.01.2023

18. januar - "priznanje za nepokorščino literarni doktrini socialističnega realizma"

Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.01.2023

17. januar - dr. Ivan Vidav (1918-2015) zapisan matematični znanosti

Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.01.2023

16. januar - Vinko Vodopivec (1878-1952) ustvarjalna moč glasbenega samouka

Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu


15.01.2023

15. januar - dr. Rajko Pavlovec (1932-2013) paleontolog, preučevalec davnega življenja

Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.01.2023

14. januar  - Zlatan Vauda (1923-2010) glasbeni ustvarjalec v Srbiji

Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi


08.01.2023

13. januar - stavka leta 1958, ki jo je bila oblast pripravljena zatreti tudi s silo

Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline


08.01.2023

12. januar - Evgen Bergant, novinar zapisan športu

Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva


08.01.2023

11. januar - knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi

Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade


08.01.2023

10. januar - Minka Skaberne (1882- 1965) pionirsko delo za slepe in slabovidne

Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.01.2023

9. januar - "Buči morje adrijansko"

Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka


02.01.2023

8. januar - spomin na Pohorski bataljon

Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.01.2023

7. januar - Ivan Komelj, utemeljitelj slovenske kastelologije

Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.01.2023

6. januar - pionirka sodobne plesne umetnosti pri nas

Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.01.2023

5. januar - živlljenje Angele Vode (1892-1985)

Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.01.2023

4. januar - Lublanske novice – prvi slovenski časopis

Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja


Stran 34 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov