Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
BLAŽ POTOČNIK je bil pesnik, pisatelj, narodni buditelj in tudi izumitelj. Več kot polovico življenja je bil župnik v Šentvidu nad Ljubljano. V svojih posvetnih in cerkvenih pesmih je spretno nadaljeval Vodnikovo tradicijo v ljudskem tonu, zato so številne njegove pesmi ponarodele. Pisal je poučne knjižice, sodeloval pri pripravljanju šolskih knjig in slovarjev, leta 1866 pa je v Šentvidu ustanovil narodno čitalnico.
Pripisujejo mu tudi izum vozička na dveh vzmetnih kolesih, ki ga je namenil predvsem mlekaricam, branjevkam in pericam. Pri izdelavi je pokazal precej oblikovalske nadarjenosti, saj je voziček v skoraj polstoletni uporabi postal ljubljanska posebnost in del njene zgodovine. Blaž Potočnik se je rodil na današnji dan leta 1799 v Stružévem pri Kranju.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Lučah ob Savinji rodil skladatelj BLAŽ ARNIČ. Študiral je na konservatoriju v Ljubljani in na Dunaju ter se izpopolnjeval v Varšavi in Parizu. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Dachauu, po koncu vojne pa je postal redni profesor kompozicije na ljubljanski Glasbeni akademiji. Kot eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev in novoromantični realist je napisal dela širokih kompozicijskih zasnov z bogato melodiko in razvejeno ritmiko, vedrino in svežino.
V po večini programski glasbi je izražal najprej sakralno tematiko, pozneje pa lepoto domačega okolja, bogatega z bajkami in pripovedkami. Ustvaril je tudi obsežen opus devetih simfonij, med njimi Na domači grudi, Ples čarovnic in Divja jaga. Blaž Arnič je tudi avtor številnih zanimivih zborovskih pesmi, samospevov ter klavirskih in komornih del.
—–
Društvena delavka MARY IVANUŠ se je rodila na današnji dan leta 1903 v Soteski pri Moravčah. Po naselitvi v Združenih državah je bila med ustanovnimi članicami dramskega društva Ivana Cankarja v Clevelandu ter med ustanoviteljicami organizacije Progresivne Slovenke Amerike. Mary Ivanuš je napisala tudi libreto za prvo slovensko opero v Združenih državah Amerike “Turjaška Rozamunda”, ki jo je uglasbil njen mož John Ivanuš.
—–
Na današnji dan leta 1927 se je v Slovenj Gradcu rodil novinar in pisatelj IGOR ŠENTJURC. Med drugo svetovno vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, a je dezertiral in se pridružil partizanom. Po koncu vojne je postal propagandist pri Fizkulturni zvezi Slovenije, nato urednik športnega tednika “Polet”, leta 1952 pa odgovorni urednik revije “Poletove podobe in povesti”, ali krajše “PPP”. Poleg športnih novic je objavljal še odlomke del sodobnih pisateljev, gospodarske in politične članke ter reportaže, pa prispevke o modi, šale in karikature. V “PPP”-ju so bili objavljeni turi prvi stripi Mikija Mustra.
Po ukinitvi “PPP”-ja (oblast je menila, da je revija opozicijsko naravnana) je Igor Šentjurc odšel v Zvezno republiko Nemčijo in tam v nemščini napisal in objavil trideset romanov z ljubezensko, družbeno in zgodovinsko tematiko. Nekatera njegova dela so prevedena v več jezikov, prvo prevedeno v slovenščino pa je izšlo po njegovi smrti leta 2001.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
BLAŽ POTOČNIK je bil pesnik, pisatelj, narodni buditelj in tudi izumitelj. Več kot polovico življenja je bil župnik v Šentvidu nad Ljubljano. V svojih posvetnih in cerkvenih pesmih je spretno nadaljeval Vodnikovo tradicijo v ljudskem tonu, zato so številne njegove pesmi ponarodele. Pisal je poučne knjižice, sodeloval pri pripravljanju šolskih knjig in slovarjev, leta 1866 pa je v Šentvidu ustanovil narodno čitalnico.
Pripisujejo mu tudi izum vozička na dveh vzmetnih kolesih, ki ga je namenil predvsem mlekaricam, branjevkam in pericam. Pri izdelavi je pokazal precej oblikovalske nadarjenosti, saj je voziček v skoraj polstoletni uporabi postal ljubljanska posebnost in del njene zgodovine. Blaž Potočnik se je rodil na današnji dan leta 1799 v Stružévem pri Kranju.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Lučah ob Savinji rodil skladatelj BLAŽ ARNIČ. Študiral je na konservatoriju v Ljubljani in na Dunaju ter se izpopolnjeval v Varšavi in Parizu. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Dachauu, po koncu vojne pa je postal redni profesor kompozicije na ljubljanski Glasbeni akademiji. Kot eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev in novoromantični realist je napisal dela širokih kompozicijskih zasnov z bogato melodiko in razvejeno ritmiko, vedrino in svežino.
V po večini programski glasbi je izražal najprej sakralno tematiko, pozneje pa lepoto domačega okolja, bogatega z bajkami in pripovedkami. Ustvaril je tudi obsežen opus devetih simfonij, med njimi Na domači grudi, Ples čarovnic in Divja jaga. Blaž Arnič je tudi avtor številnih zanimivih zborovskih pesmi, samospevov ter klavirskih in komornih del.
—–
Društvena delavka MARY IVANUŠ se je rodila na današnji dan leta 1903 v Soteski pri Moravčah. Po naselitvi v Združenih državah je bila med ustanovnimi članicami dramskega društva Ivana Cankarja v Clevelandu ter med ustanoviteljicami organizacije Progresivne Slovenke Amerike. Mary Ivanuš je napisala tudi libreto za prvo slovensko opero v Združenih državah Amerike “Turjaška Rozamunda”, ki jo je uglasbil njen mož John Ivanuš.
—–
Na današnji dan leta 1927 se je v Slovenj Gradcu rodil novinar in pisatelj IGOR ŠENTJURC. Med drugo svetovno vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, a je dezertiral in se pridružil partizanom. Po koncu vojne je postal propagandist pri Fizkulturni zvezi Slovenije, nato urednik športnega tednika “Polet”, leta 1952 pa odgovorni urednik revije “Poletove podobe in povesti”, ali krajše “PPP”. Poleg športnih novic je objavljal še odlomke del sodobnih pisateljev, gospodarske in politične članke ter reportaže, pa prispevke o modi, šale in karikature. V “PPP”-ju so bili objavljeni turi prvi stripi Mikija Mustra.
Po ukinitvi “PPP”-ja (oblast je menila, da je revija opozicijsko naravnana) je Igor Šentjurc odšel v Zvezno republiko Nemčijo in tam v nemščini napisal in objavil trideset romanov z ljubezensko, družbeno in zgodovinsko tematiko. Nekatera njegova dela so prevedena v več jezikov, prvo prevedeno v slovenščino pa je izšlo po njegovi smrti leta 2001.
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Neveljaven email naslov