Kulturni in narodnogospodarski prosvetitelj MATIJA AHÁCEL je izdal prvo slovensko posvetno pesmarico z notami, ob tem pa je kot profesor matematike, prirodopisa in kmetijstva na gimnaziji in liceju v Celovcu z vsemi močmi deloval tudi za gospodarski in narodni preporod koroških Slovencev. V  pesmarici, ki je izšla leta 1833 z naslovom “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane”, je objavil več napitnic, sestavljenih v ljudskem duhu; priljubile so se zaradi iskrivega izraza in preproste melodije. Mnoge izmed njih, na primer “En hribček bom kupil”, “Na svetu lepše rožce ni, kot je vinska trta”, “Slovenc Slovenca vabi” in druge, so še danes pogosto na sporedu veselih omizij. Koroški narodnjak in književnik Matija Ahacel se je rodil na današnji dan leta 1779 v Gorinčicah v gornjem Rožu na Koroškem.

—–

Pisatelj, dramatik, esejist in kritik VLADIMIR BARTOL je v nasprotju s takrat prevladujočim socialnim realizmom ustvarjal slovensko različico moderne psihoanalitične in filozofske proze. Rodil se je na današnji dan leta 1903 v Trstu. Po študiju filozofije in biologije v Ljubljani se je eno leto izpopolnjeval  na  pariški  Sorboni,  nato  pa  je  do  začetka 2. svetovne vojne deloval kot svobodni književnik v Ljubljani. Njegova novelistika ima vse značilnosti feljtona oziroma ironične debatne proze, v kateri je v ospredju spopad mnenj, največkrat povezan z erotičnimi pustolovščinami.

Bartolovo najpomembnejše pripovedno delo je roman “Alamut” iz leta 1938. Ta sloni na temeljitem študiju zgodovinskih virov, filozofskih del, literarne zgodovine arabskih in srednjeveških dežel in korana. Zgodba se dogaja v 11. stoletju na Srednjem vzhodu, v Iranu, kjer pod vodstvom absolutnega ideologa ustanovijo strogo vzgajano sekto izbrancev, ki fanatično izpolnjujejo najokrutnejša teroristična dejanja. “Alamut” je preveden v  petnajst jezikov. Vladimir Bartol je bil tudi plodovit literarni, gledališki in likovni poročevalec.

—–

Že od nekdaj proizvajalci avtomobilov nove modele svojih vozil prvič pokažejo na uradnih predstavitvah, ki privabijo številne potencialne kupce in še več radovednežev. Ko je tovarna Ford konec tridesetih let prejšnjega stoletja po svetu predstavljala svoj novi model ford A, so v promocijo vključili tudi Ljubljano. Novi avtomobil so ljubiteljem pokazali na današnji dan pred 90-imi leti v Zeleni dvorani hotela Union. Lepa in elegantna zeleno-modra limuzina je stala na odru, prekritem z razkošnimi preprogami. Vsi propagandni napisi na stenah dvorane so se začenjali z besedo “nov”, poleg pa so visele fotografije različnih Fordovih modelov. Cene avtomobilov so bile menda dokaj nizke in obiskovalci kar niso mogli verjeti, da res lahko dobijo tako lepo vozilo tako poceni.

Člani Fordovega zastopstva so gostom iz trgovskih in državnih krogov z veseljem razkazovali novi izdelek in jim pojasnjevali podrobnosti, če pa je koga ogledovanje preveč utrudilo, so mu ponudili še prigrizek. Novi Fordov avto je bil v Ljubljani na ogled kar tri dni in je poleg resnih kupcev privabil še številne radovedneže, ki niso hoteli zamuditi za tiste čase tako privlačnega dogodka.

—–

Na današnji dan leta 1961 je slovenski šport dobil svetovnega rekorderja v smučarskih skokih. Jože Šlibar je namreč na tekmovanju v Oberstdorfu skočil 141 metrov.