Glasbenik in cerkveni skladatelj GREGOR RIHAR je s svojim delom pripravil cerkveno glasbeno prenovo, ki jo je potem izvedlo cecilijanstvo. Glasbeno nadarjenost je podedoval po očetu, samoukem izdelovalcu glasbil, šolal pa se je pri jezuitih. Leta 1829 je postal kaplan in vikar v Ljubljani. Uveljavil se je kot slovit pevovodja in mojster improvizacije, kot orgelski strokovnjak in svetovalec pri nakupu zvonov. Uglasbil in priredil je dela vrste pomembnih slovenskih avtorjev tedanje dobe.

V tistem obdobju je bilo v slovenskih cerkvah v navadi samo ljudsko večglasno petje, Rihar pa je v cerkveno glasbo uvedel umetno štiriglasje. Čeprav je bil predvsem cerkveni skladatelj, je zlagal tudi posvetne pesmi; objavil je približno 340 cerkvenih skladb in 32 posvetnih. Gregor Rihar se je rodil  na današnji dan leta 1796 v Polhovem Gradcu.

—–

Na današnji dan leta 1884 je izšla prva številka gospodarskega lista »Kmetovalec«,  uradnega glasila Kranjske kmetijske družbe, od leta 1931 pa tudi glasila Vinarskega društva in Konjerejskega društva za Dravsko banovino. Izhajal je v Ljubljani kot štirinajstdnevnik, občasno pa je imel tudi priloge Vrtnar, Perutninar, Konjerejec in Vnovčevalec. List je obravnaval vse kmetijske panoge in si prizadeval za uvajanje novih postopkov, strojev, orodij, semen in mineralnih gnojil. Zastopal je tudi stanovske interese članov, kmetov, kmetijskih podružnic in zadrug. Časopis »Kmetovalec«, ki je izhajal do leta 1944, je zanesljiv vir za spoznavanje razvoja agroživilstva na Slovenskem.

—–

Gledališka in filmska igralka  MAJDA  POTOKAR  je bila skoraj štiri desetletja redna članica ljubljanske Drame. Z mladostnimi dekliškimi in z zrelimi karakternimi gledališkimi vlogami se je uveljavila kot ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa. Svojo izredno igralsko nadarjenost in umetniško ustvarjalno silo je izpričala tudi v filmih; od prvega slovenskega celovečerca »Na svoji zemlji« leta 1948 prek »Samorastnikov« in »Rdečega klasja« do filmov »Ne joči, Peter«, »To so gadi« in še nekaterih. Igrala je v mnogih televizijskih igrah in nadaljevankah, zaradi kultiviranega in melodioznega govora pa je bila vodilna oblikovalka številnih vlog v radijskih igrah. Za svoje stvaritve je dobila zlati areni na festivalih jugoslovanskega igranega filma v Pulju, Prešernovo nagrado ter Borštnikov prstan. Rodila se je na današnji dan leta 1930 v Ljubljani.

—–

Proti koncu 18. stoletja je nevarnost okužbe s sifilisom postajala vse bolj odločilna tudi v javnih razpravah o prostituciji. To so v avstrijskem kazenskem zakoniku, ki je veljal tudi v naših deželah, leta 1852 opredelili kot “obrtniško nečistovanje” in jo razglasili za kaznivo dejanje. Nekaj let pozneje so jo pod natančno določenimi pogoji le dovolili in prostitutke so bile postavljene pod nravstvenopolicijski nadzor. Na Dunaju so takšno ureditev sprejeli leta 1873 ob svetovni razstavi, manjša mesta pa so to uredila precej pozneje.

Tudi na Slovenskem so konec 19. stoletja po večjih mestih javne hiše pod zdravstvenim nadzorom spet začele delovati. Po prvi svetovni vojni je poglavarstvo pri deželni vladi za Slovenijo na današnji dan leta 1919 sprejelo odločitev, da prostitucija ni dopustna, a to se v praksi ni uveljavilo. Šele s sprejetjem zakona o preprečevanju spolnih bolezni leta 1934 so bile na jugoslovanskem ozemlju vse javne hiše prepovedane in zaprte.