Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šolnik in narodnoprosvetni delavec GREGOR SOMER se je šolal na normalki v Celovcu in opravil izpit za učitelja na glavnih šolah. Leta 1847 je v Borovljah postal stalni učitelj, cerkovnik in organist. Šola, na kateri je vse predmete poučeval v slovenščini, je zaslovela, Somer pa je dobil naziv vzorni učitelj. Pozneje je poučeval slovenščino na normalki, učiteljišču in realki v Celovcu. Izdajati je začel prva slovenska šolska izvestja (to so javna letna poročila) na Koroškem ter napisal učbenike »Abecednica za slovenske učence na deželi«, »Slovniške vadbe« in »Mali računar«. Gregor Somer se je rodil na današnji dan leta 1814 na Golšovem na Koroškem.
—–
Političarka, publicistka in novinarka ALOJZIJA ŠTEBI je po končanem učiteljišču službovala v raznih šolah na Koroškem in Gorenjskem ter do leta 1940 delovala v uradih za socialno politiko v Ljubljani in Beogradu. Kot članica Jugoslovanske socialdemokratske stranke je nastopala na javnih shodih in predavala. Zavzemala se je za spremembo podrejenega položaja žensk v družbi. Delovala je tudi v Feministični aliansi in leta 1918 napisala knjigo »Demokratizem in ženstvo«. Alojzija Štebi se je rodila na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.
—–
Pesnik in pisatelj MANKO GOLAR je končal učiteljišče v Ljubljani ter Višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Že mlad je začel pisati pesmi in zgodbice, med službovanjem v Ljutomeru pa je začel zbirati šegave zgodbe o Veržéncih, »pomurskih Butalcih«, ki so v knjižni obliki z naslovom »Okrogle o Veržéncih« izšle leta 1973. Po vojni je pisal predvsem za otroke. Njegove pesmi so bile v šolskih berilih več generacij, mnoge pa so tudi uglasbili. Izdal je več pesniških zbirk in proze za otroke in mladino v vedrem duhu, le njegova pesniška zbirka “Pozabljeni dan” je močno melanholično obarvana. Manko Golar se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljutomeru.
—–
Filmski snemalec in direktor fotografije RUDI VAUPOTIČ je bil pred drugo svetovno vojno poklicni fotograf, med njo pa je fotografsko dokumentiral narodnoosvobodilni boj pri nas. Po osvoboditvi je delal kot fotoreporter v Tiskovnem uradu, od leta 1946 pa je bil vodja scenskih fotografov pri Triglav filmu. Kot filmski snemalec je začel delati pri Filmskem obzorniku ter posnel več kot šestdeset kratkometražnih filmov.
Svoj prvi celovečerni film je posnel leta 1951. V naslednjih (skupaj petnajstih) se je razvil v enega naših najboljših snemalcev z izjemnim liričnim občutkom za krajino in atmosfero ter s sugestivnim oblikovanjem atmosfere irealnega. Za filma »Balada o trobenti in oblaku« in »Oxygen« je dobil najvišje priznanje za snemalsko delo, zlato areno na festivalu v Pulju. Rudi Vaupotič se je rodil na današnji dan leta 1919 v Mariboru.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Šolnik in narodnoprosvetni delavec GREGOR SOMER se je šolal na normalki v Celovcu in opravil izpit za učitelja na glavnih šolah. Leta 1847 je v Borovljah postal stalni učitelj, cerkovnik in organist. Šola, na kateri je vse predmete poučeval v slovenščini, je zaslovela, Somer pa je dobil naziv vzorni učitelj. Pozneje je poučeval slovenščino na normalki, učiteljišču in realki v Celovcu. Izdajati je začel prva slovenska šolska izvestja (to so javna letna poročila) na Koroškem ter napisal učbenike »Abecednica za slovenske učence na deželi«, »Slovniške vadbe« in »Mali računar«. Gregor Somer se je rodil na današnji dan leta 1814 na Golšovem na Koroškem.
—–
Političarka, publicistka in novinarka ALOJZIJA ŠTEBI je po končanem učiteljišču službovala v raznih šolah na Koroškem in Gorenjskem ter do leta 1940 delovala v uradih za socialno politiko v Ljubljani in Beogradu. Kot članica Jugoslovanske socialdemokratske stranke je nastopala na javnih shodih in predavala. Zavzemala se je za spremembo podrejenega položaja žensk v družbi. Delovala je tudi v Feministični aliansi in leta 1918 napisala knjigo »Demokratizem in ženstvo«. Alojzija Štebi se je rodila na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.
—–
Pesnik in pisatelj MANKO GOLAR je končal učiteljišče v Ljubljani ter Višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Že mlad je začel pisati pesmi in zgodbice, med službovanjem v Ljutomeru pa je začel zbirati šegave zgodbe o Veržéncih, »pomurskih Butalcih«, ki so v knjižni obliki z naslovom »Okrogle o Veržéncih« izšle leta 1973. Po vojni je pisal predvsem za otroke. Njegove pesmi so bile v šolskih berilih več generacij, mnoge pa so tudi uglasbili. Izdal je več pesniških zbirk in proze za otroke in mladino v vedrem duhu, le njegova pesniška zbirka “Pozabljeni dan” je močno melanholično obarvana. Manko Golar se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljutomeru.
—–
Filmski snemalec in direktor fotografije RUDI VAUPOTIČ je bil pred drugo svetovno vojno poklicni fotograf, med njo pa je fotografsko dokumentiral narodnoosvobodilni boj pri nas. Po osvoboditvi je delal kot fotoreporter v Tiskovnem uradu, od leta 1946 pa je bil vodja scenskih fotografov pri Triglav filmu. Kot filmski snemalec je začel delati pri Filmskem obzorniku ter posnel več kot šestdeset kratkometražnih filmov.
Svoj prvi celovečerni film je posnel leta 1951. V naslednjih (skupaj petnajstih) se je razvil v enega naših najboljših snemalcev z izjemnim liričnim občutkom za krajino in atmosfero ter s sugestivnim oblikovanjem atmosfere irealnega. Za filma »Balada o trobenti in oblaku« in »Oxygen« je dobil najvišje priznanje za snemalsko delo, zlato areno na festivalu v Pulju. Rudi Vaupotič se je rodil na današnji dan leta 1919 v Mariboru.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov