Šolnik  in  narodnoprosvetni  delavec  GREGOR  SOMER se je šolal na normalki v Celovcu in opravil izpit za učitelja na glavnih šolah. Leta 1847 je v Borovljah postal stalni učitelj, cerkovnik in organist. Šola, na kateri je vse predmete poučeval v slovenščini, je zaslovela, Somer pa je dobil naziv vzorni učitelj. Pozneje je poučeval slovenščino na normalki, učiteljišču in realki v Celovcu. Izdajati je začel prva slovenska šolska izvestja (to so javna letna poročila) na Koroškem ter napisal učbenike »Abecednica za slovenske učence na deželi«, »Slovniške vadbe« in »Mali računar«. Gregor Somer se je rodil na današnji dan leta 1814 na Golšovem na Koroškem.

—–

Političarka, publicistka in novinarka  ALOJZIJA  ŠTEBI   je po končanem učiteljišču službovala v raznih šolah na Koroškem in Gorenjskem ter do leta 1940 delovala v uradih za socialno politiko v Ljubljani in Beogradu. Kot članica Jugoslovanske socialdemokratske stranke je nastopala na javnih shodih in predavala. Zavzemala se je za spremembo podrejenega položaja žensk v družbi. Delovala je tudi v Feministični aliansi in leta 1918 napisala knjigo »Demokratizem in ženstvo«. Alojzija Štebi se je rodila na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.

—–

Pesnik in pisatelj MANKO GOLAR  je končal učiteljišče v Ljubljani ter Višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Že mlad je začel pisati pesmi in zgodbice, med službovanjem v Ljutomeru pa je začel zbirati šegave zgodbe o Veržéncih, »pomurskih Butalcih«, ki so v knjižni obliki z naslovom »Okrogle o Veržéncih« izšle leta 1973. Po vojni je pisal predvsem za otroke. Njegove pesmi so bile v šolskih berilih več generacij, mnoge pa so tudi uglasbili. Izdal je več pesniških zbirk in proze za otroke in mladino v vedrem duhu, le njegova pesniška zbirka “Pozabljeni dan” je močno melanholično obarvana. Manko Golar se je rodil na današnji dan  leta 1911 v Ljutomeru.

—–

Filmski snemalec in direktor fotografije  RUDI  VAUPOTIČ  je bil pred drugo svetovno vojno poklicni fotograf, med njo pa je fotografsko dokumentiral narodnoosvobodilni boj pri nas. Po osvoboditvi je delal kot fotoreporter v Tiskovnem uradu, od leta 1946 pa je bil vodja scenskih fotografov pri Triglav filmu. Kot filmski snemalec je začel delati pri Filmskem obzorniku ter posnel več kot šestdeset kratkometražnih filmov.

Svoj prvi celovečerni film je posnel leta 1951. V naslednjih (skupaj petnajstih) se je razvil v enega naših najboljših snemalcev z izjemnim liričnim občutkom za krajino in atmosfero ter s sugestivnim oblikovanjem atmosfere irealnega. Za filma »Balada o trobenti in oblaku« in »Oxygen« je dobil najvišje priznanje za snemalsko delo, zlato areno na festivalu v Pulju. Rudi Vaupotič se je rodil na današnji dan leta 1919 v Mariboru.