Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šolnik in narodnoprosvetni delavec GREGOR SOMER se je šolal na normalki v Celovcu in opravil izpit za učitelja na glavnih šolah. Leta 1847 je v Borovljah postal stalni učitelj, cerkovnik in organist. Šola, na kateri je vse predmete poučeval v slovenščini, je zaslovela, Somer pa je dobil naziv vzorni učitelj. Pozneje je poučeval slovenščino na normalki, učiteljišču in realki v Celovcu. Izdajati je začel prva slovenska šolska izvestja (to so javna letna poročila) na Koroškem ter napisal učbenike »Abecednica za slovenske učence na deželi«, »Slovniške vadbe« in »Mali računar«. Gregor Somer se je rodil na današnji dan leta 1814 na Golšovem na Koroškem.
—–
Političarka, publicistka in novinarka ALOJZIJA ŠTEBI je po končanem učiteljišču službovala v raznih šolah na Koroškem in Gorenjskem ter do leta 1940 delovala v uradih za socialno politiko v Ljubljani in Beogradu. Kot članica Jugoslovanske socialdemokratske stranke je nastopala na javnih shodih in predavala. Zavzemala se je za spremembo podrejenega položaja žensk v družbi. Delovala je tudi v Feministični aliansi in leta 1918 napisala knjigo »Demokratizem in ženstvo«. Alojzija Štebi se je rodila na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.
—–
Pesnik in pisatelj MANKO GOLAR je končal učiteljišče v Ljubljani ter Višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Že mlad je začel pisati pesmi in zgodbice, med službovanjem v Ljutomeru pa je začel zbirati šegave zgodbe o Veržéncih, »pomurskih Butalcih«, ki so v knjižni obliki z naslovom »Okrogle o Veržéncih« izšle leta 1973. Po vojni je pisal predvsem za otroke. Njegove pesmi so bile v šolskih berilih več generacij, mnoge pa so tudi uglasbili. Izdal je več pesniških zbirk in proze za otroke in mladino v vedrem duhu, le njegova pesniška zbirka “Pozabljeni dan” je močno melanholično obarvana. Manko Golar se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljutomeru.
—–
Filmski snemalec in direktor fotografije RUDI VAUPOTIČ je bil pred drugo svetovno vojno poklicni fotograf, med njo pa je fotografsko dokumentiral narodnoosvobodilni boj pri nas. Po osvoboditvi je delal kot fotoreporter v Tiskovnem uradu, od leta 1946 pa je bil vodja scenskih fotografov pri Triglav filmu. Kot filmski snemalec je začel delati pri Filmskem obzorniku ter posnel več kot šestdeset kratkometražnih filmov.
Svoj prvi celovečerni film je posnel leta 1951. V naslednjih (skupaj petnajstih) se je razvil v enega naših najboljših snemalcev z izjemnim liričnim občutkom za krajino in atmosfero ter s sugestivnim oblikovanjem atmosfere irealnega. Za filma »Balada o trobenti in oblaku« in »Oxygen« je dobil najvišje priznanje za snemalsko delo, zlato areno na festivalu v Pulju. Rudi Vaupotič se je rodil na današnji dan leta 1919 v Mariboru.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Šolnik in narodnoprosvetni delavec GREGOR SOMER se je šolal na normalki v Celovcu in opravil izpit za učitelja na glavnih šolah. Leta 1847 je v Borovljah postal stalni učitelj, cerkovnik in organist. Šola, na kateri je vse predmete poučeval v slovenščini, je zaslovela, Somer pa je dobil naziv vzorni učitelj. Pozneje je poučeval slovenščino na normalki, učiteljišču in realki v Celovcu. Izdajati je začel prva slovenska šolska izvestja (to so javna letna poročila) na Koroškem ter napisal učbenike »Abecednica za slovenske učence na deželi«, »Slovniške vadbe« in »Mali računar«. Gregor Somer se je rodil na današnji dan leta 1814 na Golšovem na Koroškem.
—–
Političarka, publicistka in novinarka ALOJZIJA ŠTEBI je po končanem učiteljišču službovala v raznih šolah na Koroškem in Gorenjskem ter do leta 1940 delovala v uradih za socialno politiko v Ljubljani in Beogradu. Kot članica Jugoslovanske socialdemokratske stranke je nastopala na javnih shodih in predavala. Zavzemala se je za spremembo podrejenega položaja žensk v družbi. Delovala je tudi v Feministični aliansi in leta 1918 napisala knjigo »Demokratizem in ženstvo«. Alojzija Štebi se je rodila na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.
—–
Pesnik in pisatelj MANKO GOLAR je končal učiteljišče v Ljubljani ter Višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Že mlad je začel pisati pesmi in zgodbice, med službovanjem v Ljutomeru pa je začel zbirati šegave zgodbe o Veržéncih, »pomurskih Butalcih«, ki so v knjižni obliki z naslovom »Okrogle o Veržéncih« izšle leta 1973. Po vojni je pisal predvsem za otroke. Njegove pesmi so bile v šolskih berilih več generacij, mnoge pa so tudi uglasbili. Izdal je več pesniških zbirk in proze za otroke in mladino v vedrem duhu, le njegova pesniška zbirka “Pozabljeni dan” je močno melanholično obarvana. Manko Golar se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljutomeru.
—–
Filmski snemalec in direktor fotografije RUDI VAUPOTIČ je bil pred drugo svetovno vojno poklicni fotograf, med njo pa je fotografsko dokumentiral narodnoosvobodilni boj pri nas. Po osvoboditvi je delal kot fotoreporter v Tiskovnem uradu, od leta 1946 pa je bil vodja scenskih fotografov pri Triglav filmu. Kot filmski snemalec je začel delati pri Filmskem obzorniku ter posnel več kot šestdeset kratkometražnih filmov.
Svoj prvi celovečerni film je posnel leta 1951. V naslednjih (skupaj petnajstih) se je razvil v enega naših najboljših snemalcev z izjemnim liričnim občutkom za krajino in atmosfero ter s sugestivnim oblikovanjem atmosfere irealnega. Za filma »Balada o trobenti in oblaku« in »Oxygen« je dobil najvišje priznanje za snemalsko delo, zlato areno na festivalu v Pulju. Rudi Vaupotič se je rodil na današnji dan leta 1919 v Mariboru.
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov