Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po splošnem prepričanju je 1. april dan, ko so potegavščine uradno dovoljene. Ponekod mu pravijo »dan norcev«, drugod dan šaljivcev ali lažnivcev. Razlag o tem, od kod izvira šaljenje na ta dan, je seveda precej, res pa je, da poznajo »prvi april« skoraj po vsem svetu. Tudi naša radijska postaja je na ta dan poslušalce že večrat potegnila za nos.
Pred skoraj pol stoletja smo v popoldanskih poročilih objavili nekajminutno reportažo o prihodu takrat svetovno znanega cirkusa »Kronne« v Ljubljano. Posnetek je bil opremljen z efekti rjovenja levov in glasov drugih živali, z izmišljenimi intervjuji z nastopajočimi cirkusanti (glasove so »posodili« radiofonsko neznani radijski delavci) in tako naprej, vse skupaj pa je vodil vsestranski in hudomušni radijski reporter Ernest Petrin.
In rezultat? Poleg poslušalcev, ki so takoj pohiteli proti Tivoliju, v katerem naj bi postavljali cirkus Kronne, so radijci nehote »potegnili« tudi mestno oblast, ki bi sicer morala uradno vedeti za prihod cirkusa v Ljubjano. Od tam so namreč takoj telefonirali na upravo Slovenskih železnic in jo ošteli, zakaj jih ni obvestila o prihodu izrednih vlakovnih kompozicij, ki so pripeljale cirkus »Kronne« v Ljubljano!
A skoraj povsod tudi velja, da mora biti prvoaprilskih šal in potegavščin konec, ko odbije poldne. In ker je že kar nekaj minut čez dvanajsto, nam seveda lahko verjamete, da se je na današnji dan pred 130-imi leti v Kojskem na Goriškem rodil glasbeni pedagog in zborovodja SREČKO KUMAR. Obetajočo pianistično kariero je kmalu zamenjal s pedagoškim in narodnoobrambnim prosvetnim delom. Ustanovil in vodil je učiteljske pevske zbore v Trstu in pozneje v Ljubljani, takoj po drugi svetovni vojni pa je na Koprskem postavil temelje glasbenemu šolstvu. Pedagog in zborovodja Srečko Kumar je v Portorožu ustanovil glasbeno šolo, iz katere se je razvil Center za glasbeno vzgojo v Kopru.
—–
Na današnji dan leta 1900 se je rodil pesnik in pripovednik TONE SELIŠKAR. Do 1943. leta, ko je odšel v partizane in postal urednik različnih glasil, je poučeval na meščanski šoli v Ljubljani. Po vojni je bil novinar pri Slovenskem poročevalcu, glavni urednik Delavske enotnosti ter urednik Založbe Borec. Nekaj časa je živel tudi med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike. To je bilo odločilno za ustanovitev Slovenske izseljenske matice leta 1951 v Ljubljani.
V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bil Tone Seliškar kot pesnik izrazit predstavnik socialnega ekspresionizma, pozneje pa se je preusmeril k novi stvarnosti, čeprav je tematsko ostal pri prikazovanju socialnih težav delavcev. Med njegova največja pripovedna dela sodijo naturalistični roman iz meščanskega življenja v obdobju prve svetovne vojne “Nasedli brod”, roman o ljubljanskem predmestju “Tržaška cesta” in mladinska proza. Z deli, kot so “Posadka brez ladje”, “Bratovščina Sinjega galeba”, “Rudi” in drugimi, sodi med naše najuspešnejše mladinske pisatelje. Tone Seliškar je leta 1946 dobil Prešernovo nagrado.
—–
Novinar, esejist in pripovednik RUDA JURČEC se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ormožu. Diplomiral je na visoki politični šoli v Parizu. Sprva je v krščanskosocialističnem duhu pisal o socialnih problemih, po letu 1935 pa se je idejno vse bolj usmerjal k politiki vodstva takratne Slovenske ljudske stranke. Med drugo svetovno vojno je bil glavni urednik časnika Slovenec, nato je emigriral v Rim in pozneje v Argentino. Tam je bil soustanovitelj časopisa Svobodna Slovenija in predsednik Slovenske kulturne akcije. Ruda Jurčec je med drugim napisal spomine v treh knjigah z naslovom “Skozi luči in sence”, eno najodmevnejših del zdomske književnosti, ter roman “Ljubljanski triptih”.
6287 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Po splošnem prepričanju je 1. april dan, ko so potegavščine uradno dovoljene. Ponekod mu pravijo »dan norcev«, drugod dan šaljivcev ali lažnivcev. Razlag o tem, od kod izvira šaljenje na ta dan, je seveda precej, res pa je, da poznajo »prvi april« skoraj po vsem svetu. Tudi naša radijska postaja je na ta dan poslušalce že večrat potegnila za nos.
Pred skoraj pol stoletja smo v popoldanskih poročilih objavili nekajminutno reportažo o prihodu takrat svetovno znanega cirkusa »Kronne« v Ljubljano. Posnetek je bil opremljen z efekti rjovenja levov in glasov drugih živali, z izmišljenimi intervjuji z nastopajočimi cirkusanti (glasove so »posodili« radiofonsko neznani radijski delavci) in tako naprej, vse skupaj pa je vodil vsestranski in hudomušni radijski reporter Ernest Petrin.
In rezultat? Poleg poslušalcev, ki so takoj pohiteli proti Tivoliju, v katerem naj bi postavljali cirkus Kronne, so radijci nehote »potegnili« tudi mestno oblast, ki bi sicer morala uradno vedeti za prihod cirkusa v Ljubjano. Od tam so namreč takoj telefonirali na upravo Slovenskih železnic in jo ošteli, zakaj jih ni obvestila o prihodu izrednih vlakovnih kompozicij, ki so pripeljale cirkus »Kronne« v Ljubljano!
A skoraj povsod tudi velja, da mora biti prvoaprilskih šal in potegavščin konec, ko odbije poldne. In ker je že kar nekaj minut čez dvanajsto, nam seveda lahko verjamete, da se je na današnji dan pred 130-imi leti v Kojskem na Goriškem rodil glasbeni pedagog in zborovodja SREČKO KUMAR. Obetajočo pianistično kariero je kmalu zamenjal s pedagoškim in narodnoobrambnim prosvetnim delom. Ustanovil in vodil je učiteljske pevske zbore v Trstu in pozneje v Ljubljani, takoj po drugi svetovni vojni pa je na Koprskem postavil temelje glasbenemu šolstvu. Pedagog in zborovodja Srečko Kumar je v Portorožu ustanovil glasbeno šolo, iz katere se je razvil Center za glasbeno vzgojo v Kopru.
—–
Na današnji dan leta 1900 se je rodil pesnik in pripovednik TONE SELIŠKAR. Do 1943. leta, ko je odšel v partizane in postal urednik različnih glasil, je poučeval na meščanski šoli v Ljubljani. Po vojni je bil novinar pri Slovenskem poročevalcu, glavni urednik Delavske enotnosti ter urednik Založbe Borec. Nekaj časa je živel tudi med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike. To je bilo odločilno za ustanovitev Slovenske izseljenske matice leta 1951 v Ljubljani.
V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bil Tone Seliškar kot pesnik izrazit predstavnik socialnega ekspresionizma, pozneje pa se je preusmeril k novi stvarnosti, čeprav je tematsko ostal pri prikazovanju socialnih težav delavcev. Med njegova največja pripovedna dela sodijo naturalistični roman iz meščanskega življenja v obdobju prve svetovne vojne “Nasedli brod”, roman o ljubljanskem predmestju “Tržaška cesta” in mladinska proza. Z deli, kot so “Posadka brez ladje”, “Bratovščina Sinjega galeba”, “Rudi” in drugimi, sodi med naše najuspešnejše mladinske pisatelje. Tone Seliškar je leta 1946 dobil Prešernovo nagrado.
—–
Novinar, esejist in pripovednik RUDA JURČEC se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ormožu. Diplomiral je na visoki politični šoli v Parizu. Sprva je v krščanskosocialističnem duhu pisal o socialnih problemih, po letu 1935 pa se je idejno vse bolj usmerjal k politiki vodstva takratne Slovenske ljudske stranke. Med drugo svetovno vojno je bil glavni urednik časnika Slovenec, nato je emigriral v Rim in pozneje v Argentino. Tam je bil soustanovitelj časopisa Svobodna Slovenija in predsednik Slovenske kulturne akcije. Ruda Jurčec je med drugim napisal spomine v treh knjigah z naslovom “Skozi luči in sence”, eno najodmevnejših del zdomske književnosti, ter roman “Ljubljanski triptih”.
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov