Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

20.04.2018


Spomladi leta 1713 so se podložniki tolminskega gospostva uprli novim državnim davkom.  Upor se je s Tolminskega razširil še na južno Posočje in Kras. Eden glavnih voditeljev tega velikega tolminskega kmečkega upora je bil Ivan Gradnik, podložnik kanalskega gospostva, rojen okoli leta 1690 v RočÍnjah. Po zadušitvi upora se je nekaj časa skrival na Kranjskem, vendar so ga prijeli in ga skupaj z drugimi puntarskimi vodji Gregorjem Kobalom, Lovrom Kraguljem in Martinom Munihom obsodili na smrt. Obglavili so jih na današnji dan leta 1714 v okolici Gorice.

—–

Slovenski izobraženci, zlasti študentje, so takoj po izbruhu marčne revolucije na Dunaju na današnji dan pred 170-imi leti javno izrazili slovenske narodne zahteve, zbrane v programu Zedinjene Slovenije. Program je zahteval upravno združitev vseh slovenskih dežel, izvolitev deželnega zbora in rabo slovenščine v vseh uradih in šolah. Na koncu razglasa je pisalo: “Dolgo je našo narodnost nemško zatiranje trlo, ali časi krivic so minili, zato tirjamo za nas večje pravice”. Podlaga za objavo peticije o programu Zedinjene Slovenije so bili: članek Matije Majarja-Ziljskega, ki je poudaril, da Slovenci stopamo med svobodne narode in da ne smemo zamuditi zgodovinske priložnosti,  peticija dunajskih Slovencev kranjskim deželnim stanovom, poziv goriških in celovških študentov ter program dunajskega društva Slovenija.

——

Gledališki igralec, režiser in pedagog  HINKO  NUČIČ  je od leta 1918 odločilno vplival na obnovo Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Po sporih z gledališkim konzorcijem in dramaturgom je odšel v Maribor in tam postavil temelje drugemu slovenskemu gledališču. V obeh je opravljal glavnino organizatorskega in umetniškega dela, igral številne pomembne vloge in režiral veliko predstav. Deloval je tudi kot pedagog in bil eden izmed utemeljiteljev urejenega umetniškega gledališča na Slovenskem. Gledališki igralec in režiser Hinko Nučič se je rodil na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.

—–

Tenorist  ATTILIO  PLANINŠEK  je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu. Po nastopanju v Franciji, Angliji in Švici je leta 1957 prišel v Ljubljano, v šestdesetih letih pa je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Arijo Cavaradossija je posnel pred več kot pol stoletja.. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Trstu.

—–

Prevajalec, publicist in urednik  JOŽE  DOLENC  je leta 1938 kot laik diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani. Bil je urednik predvojne revije “Radio Ljubljana”, med drugo svetovno vojno je kot krščanski socialist sodeloval pri Radiu Osvobodilne fronte “Kričač”, nato pa je bil interniran v Dachauu. Po vojni je delal pri časopisu “Slovenski poročevalec”, v letih od 1952 do 1975 pa je bil urednik pri celjski Mohorjevi družbi. Veliko je tudi prevajal, zlasti iz nemščine romane, povesti in pravljice, za koledar Mohorjeve družbe pa je pisal spominske biografske in druge zapise. Bil je tudi med snovalci in uredniki obsežnega dela “Leto svetnikov”. Jože Dolenc se je rodil na današnji dan leta 1912 v Železnikih.


Na današnji dan

6276 epizod

Na današnji dan

6276 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

20.04.2018


Spomladi leta 1713 so se podložniki tolminskega gospostva uprli novim državnim davkom.  Upor se je s Tolminskega razširil še na južno Posočje in Kras. Eden glavnih voditeljev tega velikega tolminskega kmečkega upora je bil Ivan Gradnik, podložnik kanalskega gospostva, rojen okoli leta 1690 v RočÍnjah. Po zadušitvi upora se je nekaj časa skrival na Kranjskem, vendar so ga prijeli in ga skupaj z drugimi puntarskimi vodji Gregorjem Kobalom, Lovrom Kraguljem in Martinom Munihom obsodili na smrt. Obglavili so jih na današnji dan leta 1714 v okolici Gorice.

—–

Slovenski izobraženci, zlasti študentje, so takoj po izbruhu marčne revolucije na Dunaju na današnji dan pred 170-imi leti javno izrazili slovenske narodne zahteve, zbrane v programu Zedinjene Slovenije. Program je zahteval upravno združitev vseh slovenskih dežel, izvolitev deželnega zbora in rabo slovenščine v vseh uradih in šolah. Na koncu razglasa je pisalo: “Dolgo je našo narodnost nemško zatiranje trlo, ali časi krivic so minili, zato tirjamo za nas večje pravice”. Podlaga za objavo peticije o programu Zedinjene Slovenije so bili: članek Matije Majarja-Ziljskega, ki je poudaril, da Slovenci stopamo med svobodne narode in da ne smemo zamuditi zgodovinske priložnosti,  peticija dunajskih Slovencev kranjskim deželnim stanovom, poziv goriških in celovških študentov ter program dunajskega društva Slovenija.

——

Gledališki igralec, režiser in pedagog  HINKO  NUČIČ  je od leta 1918 odločilno vplival na obnovo Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Po sporih z gledališkim konzorcijem in dramaturgom je odšel v Maribor in tam postavil temelje drugemu slovenskemu gledališču. V obeh je opravljal glavnino organizatorskega in umetniškega dela, igral številne pomembne vloge in režiral veliko predstav. Deloval je tudi kot pedagog in bil eden izmed utemeljiteljev urejenega umetniškega gledališča na Slovenskem. Gledališki igralec in režiser Hinko Nučič se je rodil na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.

—–

Tenorist  ATTILIO  PLANINŠEK  je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu. Po nastopanju v Franciji, Angliji in Švici je leta 1957 prišel v Ljubljano, v šestdesetih letih pa je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Arijo Cavaradossija je posnel pred več kot pol stoletja.. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Trstu.

—–

Prevajalec, publicist in urednik  JOŽE  DOLENC  je leta 1938 kot laik diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani. Bil je urednik predvojne revije “Radio Ljubljana”, med drugo svetovno vojno je kot krščanski socialist sodeloval pri Radiu Osvobodilne fronte “Kričač”, nato pa je bil interniran v Dachauu. Po vojni je delal pri časopisu “Slovenski poročevalec”, v letih od 1952 do 1975 pa je bil urednik pri celjski Mohorjevi družbi. Veliko je tudi prevajal, zlasti iz nemščine romane, povesti in pravljice, za koledar Mohorjeve družbe pa je pisal spominske biografske in druge zapise. Bil je tudi med snovalci in uredniki obsežnega dela “Leto svetnikov”. Jože Dolenc se je rodil na današnji dan leta 1912 v Železnikih.


31.01.2021

31. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


30.01.2021

30. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


29.01.2021

29. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


28.01.2021

28. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


27.01.2021

27. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


26.01.2021

26. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


25.01.2021

25. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


24.01.2021

24. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


23.01.2021

23. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


22.01.2021

22. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


21.01.2021

21. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


20.01.2021

20. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.01.2021

19. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


18.01.2021

18. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.01.2021

17. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.01.2021

16. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.01.2021

15. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.01.2021

14. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.01.2021

13. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.01.2021

12. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 70 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov