Ko je protestantski pisatelj in teolog Jurij Dalmatin dobil dovoljenje revizijske komisije za tisk slovenskega prevoda Biblije, je izbral tiskarja Samuela Selfischa v Wittenbergu v Nemčiji. Ta je ponudil ugodno ceno paprija in nizko odškodnino za izposojene lesoreze, ki so jih uporabili že za tisk izvirne Lutrove Bibilije. Na današnji dan leta 1583 (torej pred 435-imi leti) so z dragocenim rokopisom slovenskega prevoda Biblije (zavili so ga v povoščeno platno) na konjih odpotovali k tiskarju na Nemško. Na skoraj mesec dni dolgi poti so Dalmatina spremljali Adam Bohorič kot namestnik glavnega korektorja, tiskarski pomočnik Lenart Mravlja ter tehnična sodelavca Adam Bohorič mlajši in Janž Znojilšek. V rekordnem času so natisnili in zvezali 1500 izvodov, od tega 50 na boljšem papirju.

 Na silvestrovo so se iz Wittenberga v hudi zimi odpravili v domovino. S seboj so nosili le darilne izvode, preostale pa so zaradi nevarnosti zaplembe tovorili v sodih in skrinjah, kot je bilo tedaj navadi za običajno trgovsko blago. V Ljubljano so prišli februarja leta 1584; to letnico nosijo tudi izvodi slovenskega prevoda Biblije, ki seveda niso bili poceni. Po nekaterih izračunih je vsaka teh razkošnih in obsežnih knjig z močnimi lesenimi platnicami, prevlečenimi z belim in črnim usnjem ter s kovinskimi ogli in sponkami, stala toliko, kot par dobrih volov.

—–

Kartograf  in  topograf  GEORG  MATTÄUS  VISCHER je kot vojak verjetno sodeloval v tridesetletni vojni, leta 1669 pa se je posvetil kartografiji. Prvi večji  deli  sta bila večlistna zemljevida Gornje in Spodnje Avstrije,  pozneje  pa  je izdelal še za slovenske dežele pomembno »Topografijo Štajerske«. V njej je 392 upodobitev štajerskih mest, trgov, samostanov in gradov; med temi je 142 motivov s sedanjega slovenskega državnega ozemlja. Delo je dopolnilo Valvasorjevi Topografiji Kranjske in eden najpomembnejših virov za preučevanje krajevne zgodovine Štajerske. Kartograf Georg Mattäus Vischer se je rodil na današnji dan pred 390-imi leti v Wennsu v Avstriji.

—–

Posebno mesto v slovenski književnosti zavzema pisateljica, publicistka in odločna bojevnica za ženske pravice ZOFKA  KVEDER. V svojih delih je prikazovala žensko kot žrtev razrednega in družinskega zatiranja ter zlagane civilizacije. Takšna je téma romana “Njeno življenje”, zbirke črtic “Misterij žene”, pa tudi protivojnega romana  v pismih “Hanka”. V štiridejanki “Pravica do življenja” pa zagovarja pravico ženske do izbire življenjskega sopotnika po svoji volji. Ivan Cankar je o njej napisal, da je prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo. Zofka Kveder se je rodila na današnji dan pred 140-imi leti v Ljubljani.

—–

JOŽE  CESAR  je bil najprej pristaniški delavec, pozneje pa se je pod mentorstvom Avgusta Černigoja posvetil slikarstvu. Ko je po drugi svetovni vojni postal prvi scenograf Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, se je njegova ustvarjalnost najbolj razvila. Celih 18 let je oblikoval scenske postavitve tržaškega in drugih slovenskih ter jugoslovanskih gledališč.

Kot slikar je skupinsko in samostojno razstavljal v Benetkah, Milanu, Veroni in Trstu. Motiviko je zajemal predvsem iz tržaškega okolja, pogosto s socialno noto. Slogovno je slikal v izrazno preoblikovanem realizmu, sicer pa v olju, temperi in akvarelu v širokih potezah in v ostrih nasprotjih dekorativne in ekspresivne barvitosti. Rodil se je na današnji dan leta 1907 v Trstu.