Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JANŽ TULŠČÁK je kot katoliški duhovnik deloval v Beli krajini, pozneje pa je začel pridigati v protestantskem duhu in bil v komisiji, ki je odobrila hrvaške prevode Trubarjevih knjig. Leta 1571 je postal pomožni, deset let pozneje pa deželni pridigar v Ljubljani ter sodeloval tudi v revizijski komisiji za Dalmatinov prevod Biblije. Priredil je in pri tiskarju Mandelcu v Ljubljani izdal prvi slovenski molitvenik “Krščanske leipe molitve”. Besedilom, prevedenim iz latinščine in nemščine, je dodal tudi dolg, polemičen slovenski predgovor o pravi molitvi. Protestantski pridigar Janž Tulščak se je rodil neznano kdaj v gradu Gracarjev turn pri Novem mestu, umrl pa je okoli leta 1594 v Ljubljani.
—–
Del tako imenovane “južne železnice”, dvotirne železniške proge Dunaj–Maribor–Ljubljana-Trst, dokončane leta 1857, je bil tudi odsek med Šentiljem in Mariborom. Speljan je bil tudi skozi dva predora. Prvi, pri Šentilju, je bil dolg 190 metrov in se je nadaljeval z viaduktom čez dolino Pesnice, dolgim 650 metrov in s 46-imi oboki, drugi predor, dolg 460 metrov, pa je bil v Košakih. Oba sta sodila med najzahtevnejše gradbene dosežke na tej progi. Prvi vlak je po tem na novo zgrajenem delu južne državne železnice pripeljal v Maribor na današnji dan leta 1846.
—–
Zdravnik, profesor in publicist FRANC DERGANC je po študiju v Ljubljani, Zagrebu, Pragi in Beogradu leta 1935 diplomiral iz medicine in se specializiral za kirurgijo. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt, leta 1943 pa se je pridružil partizanom, skrbel za ranjence iz bojev za Trst in operiral v partizanskih bolnišnicah Franja in Pavla. Po vojni je bil izredni profesor za osnove fizikalne medicine in rehabilitacijo na medicinski fakulteti v Ljubljani. Uspešno je zdravil osteoartikularno tuberkulozo in reševal probleme najmlajših invalidov: sodeloval je pri ustanavljanju bolnišnice za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori. Bolnišnico v Šempetru pri Novi Gorici, v kateri je tudi delal, so pozneje imenovali po njem. Franc Derganc se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljubljani.
—–
Novinar IGOR GRUDEN je najprej študiral na Visoki novinarski in diplomatski šoli v Beogradu, ko pa je bila ta v času informbiroja ukinjena, je v Ljubljani na filozofski fakulteti dokončal študij angleščine. Nato je delal pri časnikih Ljudska pravica in Ljubljanski dnevnik, leta 1963 pa je na ljubljanski televiziji postal odgovorni urednik. V letih od 1963 do 1968 in od 1985 do 1993 je bil RTV dopisnik v Trstu in bil tako rekoč neuradni ambasador naše države med Slovenci v Italiji. Nato je do upokojitve delal v zunanjepolitičnem uredništvu Televizije Slovenija. Med drugim je pripravljal tudi humoristično-satirično oddajo “Televizijski žehtnik”, nekakšen anti-tv dnevnik, ki je imel pri gledalcih izjemen odziv.
Kot spomin na leto dni svojega študija na Danskem je v 90-ih letih prejšnjega stoletja ustanovil in desetletje vodil Društvo slovensko-danskega prijateljstva, ki je postalo zlasti za mlade dragocen kulturni most med državama. Med številnimi nagradami in priznanji je prejel tudi najvišje priznanje Društva novinarjev Slovenije za življenjsko delo, danska kraljica pa ga je odlikovala z drugim najvišjim kraljevskim priznanjem. Igor Gruden se je rodil na današnji dan leta 1932 na Uncu pri Rakeku.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JANŽ TULŠČÁK je kot katoliški duhovnik deloval v Beli krajini, pozneje pa je začel pridigati v protestantskem duhu in bil v komisiji, ki je odobrila hrvaške prevode Trubarjevih knjig. Leta 1571 je postal pomožni, deset let pozneje pa deželni pridigar v Ljubljani ter sodeloval tudi v revizijski komisiji za Dalmatinov prevod Biblije. Priredil je in pri tiskarju Mandelcu v Ljubljani izdal prvi slovenski molitvenik “Krščanske leipe molitve”. Besedilom, prevedenim iz latinščine in nemščine, je dodal tudi dolg, polemičen slovenski predgovor o pravi molitvi. Protestantski pridigar Janž Tulščak se je rodil neznano kdaj v gradu Gracarjev turn pri Novem mestu, umrl pa je okoli leta 1594 v Ljubljani.
—–
Del tako imenovane “južne železnice”, dvotirne železniške proge Dunaj–Maribor–Ljubljana-Trst, dokončane leta 1857, je bil tudi odsek med Šentiljem in Mariborom. Speljan je bil tudi skozi dva predora. Prvi, pri Šentilju, je bil dolg 190 metrov in se je nadaljeval z viaduktom čez dolino Pesnice, dolgim 650 metrov in s 46-imi oboki, drugi predor, dolg 460 metrov, pa je bil v Košakih. Oba sta sodila med najzahtevnejše gradbene dosežke na tej progi. Prvi vlak je po tem na novo zgrajenem delu južne državne železnice pripeljal v Maribor na današnji dan leta 1846.
—–
Zdravnik, profesor in publicist FRANC DERGANC je po študiju v Ljubljani, Zagrebu, Pragi in Beogradu leta 1935 diplomiral iz medicine in se specializiral za kirurgijo. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt, leta 1943 pa se je pridružil partizanom, skrbel za ranjence iz bojev za Trst in operiral v partizanskih bolnišnicah Franja in Pavla. Po vojni je bil izredni profesor za osnove fizikalne medicine in rehabilitacijo na medicinski fakulteti v Ljubljani. Uspešno je zdravil osteoartikularno tuberkulozo in reševal probleme najmlajših invalidov: sodeloval je pri ustanavljanju bolnišnice za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori. Bolnišnico v Šempetru pri Novi Gorici, v kateri je tudi delal, so pozneje imenovali po njem. Franc Derganc se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljubljani.
—–
Novinar IGOR GRUDEN je najprej študiral na Visoki novinarski in diplomatski šoli v Beogradu, ko pa je bila ta v času informbiroja ukinjena, je v Ljubljani na filozofski fakulteti dokončal študij angleščine. Nato je delal pri časnikih Ljudska pravica in Ljubljanski dnevnik, leta 1963 pa je na ljubljanski televiziji postal odgovorni urednik. V letih od 1963 do 1968 in od 1985 do 1993 je bil RTV dopisnik v Trstu in bil tako rekoč neuradni ambasador naše države med Slovenci v Italiji. Nato je do upokojitve delal v zunanjepolitičnem uredništvu Televizije Slovenija. Med drugim je pripravljal tudi humoristično-satirično oddajo “Televizijski žehtnik”, nekakšen anti-tv dnevnik, ki je imel pri gledalcih izjemen odziv.
Kot spomin na leto dni svojega študija na Danskem je v 90-ih letih prejšnjega stoletja ustanovil in desetletje vodil Društvo slovensko-danskega prijateljstva, ki je postalo zlasti za mlade dragocen kulturni most med državama. Med številnimi nagradami in priznanji je prejel tudi najvišje priznanje Društva novinarjev Slovenije za življenjsko delo, danska kraljica pa ga je odlikovala z drugim najvišjim kraljevskim priznanjem. Igor Gruden se je rodil na današnji dan leta 1932 na Uncu pri Rakeku.
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Neveljaven email naslov