Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

20.06.2018


Kemičarka  ANA  KANSKY  je po osnovni šoli v Vipavi in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo in fiziko. Leta 1920 je z delom “O učinkovanju formalina na škrob”  prva doktorirala na leto dni prej ustanovljeni ljubljanski univerzi. Z možem zdravnikom je čez leto dni v Podgrádu pri Ljubljani ustanovila tovarno farmacevtskih izdelkov, žveplenega etra in etra za narkozo. Ana Kansky se je rodila na današnji dan leta 1895 v Ložah pri Vipavi.

—–

Novinarja in publicista LADISLAVA  KIAUTO  so že kot gimnazijca zaradi sodelovanja pri tiskanju komunistične literature leta 1932 obsodili na tri leta strogega zapora, vendar je bil zaradi bolezni pomiloščen. Pozneje je pisal podlistke in črtice za  časnik “Jutro”, med drugo svetovno vojno in po njej pa je delal v uredništvu “Slovenskega poročevalca”.  V času informbiroja je bil kot žrtev političnih spletk interniran na Golem otoku.  Pisal je partizanske reportaže in prispevke o nemških koncentracijskih taboriščih, pozneje pa mladinsko in dokumentarno prozo ter avtobiografske zapiske, leta 1972 pa je izdal tudi zbirko humoresk z naslovom “Zbadljivke in šaljivke Evstahija Čoka”. Ladislav Kiauta se je rodil na današnji dan leta 1914 v Tržiču.

—–

Skladatelj  JANEZ  GREGORC  je študiral pri Lucijan Marija Škerjancu in Blažu Arniču in leta 1963 diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V jazzu se je izpopolnjeval na glasbenem kolidžu Berklee v Bostonu v Združenih državah Amerike. Doma je vodil Študentski jazz orkester “Ad hoc” in z njim nastopal tudi v tujini. Bil je glasbeni producent Big banda RTV Slovenija ter dobro desetletje predavatelj na Inštitutu za jazz Visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Predaval je tudi na ljubljanski glasbeni akademiji in na Pedagoški fakulteti v Mariboru.

Janez Gregorc sodi med začetnike slovenskega jazza. Kot avtor je razvil lasten, izrazito barvit glasbeni slog in pisal zlasti za veliki jazzovski orkester. Komponiral je zahtevnejša orkestralna dela ter filmsko in zabavno glasbo. Snemal je s številnimi evropskimi orkestri in v poznavalskih krogih veljal za mojstra tako imenovane privzdignjene lahke glasbe in za enega najboljših evropskih jazzovskih skladateljev. Med priznanji, ki jih je prejel za svoje delo,  so tudi Zlata Arena v Pulju, nagrada Prešernovega sklada in Kozinova nagrada. Janez Gregorc se je rodil na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.

—–

Leta 1941 je bil v Nemčiji izdan zakon, po katerem so morali Židje v javnosti nositi tako imenovano “židovsko zvezdo”. Ta je bila kot dlan velika, črno obrobljena šesterokraka zvezda iz rumenega blaga s črnim napisom “Žid”. Preganjati in iztrebljati so jih začeli po vseh evropskih državah, ki so jih zasedle nemške čete.

Na današnji dan leta 1942 je Ana Frank, štirinajstletno židovsko dekletce iz Amsterdama, v svoj dnevnik zapisala:

“Po letu 1940 je šlo navzdol. Najprej je prišla vojna, potem kapitulacija, potem vkorakanje Nemcev. Takrat se je pričela beda. Diktatorski zakoni so si sledili drug za drugim in posebno za Žide je postalo hudo. Morali so nositi zvezdo in oddati kolesa, niso se smeli peljati s tramvajem, da o avtomobilih ne govorim. Smeli so nakupovati samo med tretjo in peto uro, in to le v židovskih trgovinah. Po osmi zvečer nismo smeli na cesto ali biti na vrtu ali balkonu. Ne smemo v kino ali gledališče in tudi na druge prireditve ne. Še plavati nismo smeli in ne igrati tenisa ali hokeja, sploh se nismo smeli ukvarjati z nobenim športom. Židovski otroci moramo obiskovati židovske šole …”

Tik pred koncem vojne so Nemci družino Frank  odpeljali v koncentracijsko taborišče,  “Dnevnik” mlade Ane pa je pozneje postal ena najbolj branih knjig na svetu


Na današnji dan

6240 epizod

Na današnji dan

6240 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

20.06.2018


Kemičarka  ANA  KANSKY  je po osnovni šoli v Vipavi in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo in fiziko. Leta 1920 je z delom “O učinkovanju formalina na škrob”  prva doktorirala na leto dni prej ustanovljeni ljubljanski univerzi. Z možem zdravnikom je čez leto dni v Podgrádu pri Ljubljani ustanovila tovarno farmacevtskih izdelkov, žveplenega etra in etra za narkozo. Ana Kansky se je rodila na današnji dan leta 1895 v Ložah pri Vipavi.

—–

Novinarja in publicista LADISLAVA  KIAUTO  so že kot gimnazijca zaradi sodelovanja pri tiskanju komunistične literature leta 1932 obsodili na tri leta strogega zapora, vendar je bil zaradi bolezni pomiloščen. Pozneje je pisal podlistke in črtice za  časnik “Jutro”, med drugo svetovno vojno in po njej pa je delal v uredništvu “Slovenskega poročevalca”.  V času informbiroja je bil kot žrtev političnih spletk interniran na Golem otoku.  Pisal je partizanske reportaže in prispevke o nemških koncentracijskih taboriščih, pozneje pa mladinsko in dokumentarno prozo ter avtobiografske zapiske, leta 1972 pa je izdal tudi zbirko humoresk z naslovom “Zbadljivke in šaljivke Evstahija Čoka”. Ladislav Kiauta se je rodil na današnji dan leta 1914 v Tržiču.

—–

Skladatelj  JANEZ  GREGORC  je študiral pri Lucijan Marija Škerjancu in Blažu Arniču in leta 1963 diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V jazzu se je izpopolnjeval na glasbenem kolidžu Berklee v Bostonu v Združenih državah Amerike. Doma je vodil Študentski jazz orkester “Ad hoc” in z njim nastopal tudi v tujini. Bil je glasbeni producent Big banda RTV Slovenija ter dobro desetletje predavatelj na Inštitutu za jazz Visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Predaval je tudi na ljubljanski glasbeni akademiji in na Pedagoški fakulteti v Mariboru.

Janez Gregorc sodi med začetnike slovenskega jazza. Kot avtor je razvil lasten, izrazito barvit glasbeni slog in pisal zlasti za veliki jazzovski orkester. Komponiral je zahtevnejša orkestralna dela ter filmsko in zabavno glasbo. Snemal je s številnimi evropskimi orkestri in v poznavalskih krogih veljal za mojstra tako imenovane privzdignjene lahke glasbe in za enega najboljših evropskih jazzovskih skladateljev. Med priznanji, ki jih je prejel za svoje delo,  so tudi Zlata Arena v Pulju, nagrada Prešernovega sklada in Kozinova nagrada. Janez Gregorc se je rodil na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.

—–

Leta 1941 je bil v Nemčiji izdan zakon, po katerem so morali Židje v javnosti nositi tako imenovano “židovsko zvezdo”. Ta je bila kot dlan velika, črno obrobljena šesterokraka zvezda iz rumenega blaga s črnim napisom “Žid”. Preganjati in iztrebljati so jih začeli po vseh evropskih državah, ki so jih zasedle nemške čete.

Na današnji dan leta 1942 je Ana Frank, štirinajstletno židovsko dekletce iz Amsterdama, v svoj dnevnik zapisala:

“Po letu 1940 je šlo navzdol. Najprej je prišla vojna, potem kapitulacija, potem vkorakanje Nemcev. Takrat se je pričela beda. Diktatorski zakoni so si sledili drug za drugim in posebno za Žide je postalo hudo. Morali so nositi zvezdo in oddati kolesa, niso se smeli peljati s tramvajem, da o avtomobilih ne govorim. Smeli so nakupovati samo med tretjo in peto uro, in to le v židovskih trgovinah. Po osmi zvečer nismo smeli na cesto ali biti na vrtu ali balkonu. Ne smemo v kino ali gledališče in tudi na druge prireditve ne. Še plavati nismo smeli in ne igrati tenisa ali hokeja, sploh se nismo smeli ukvarjati z nobenim športom. Židovski otroci moramo obiskovati židovske šole …”

Tik pred koncem vojne so Nemci družino Frank  odpeljali v koncentracijsko taborišče,  “Dnevnik” mlade Ane pa je pozneje postal ena najbolj branih knjig na svetu


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

15. september - vrnitev Primorske k matični domovini (1947)

Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

14. september - Zoran Rant (1904) vrhunski strokovnjak za procesno tehniko

Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

13. september - »podjetje za proizvodnjo filmov« (1946)

Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

12. september - Anton Jobst (1894) skladatelj, ki ga je Titov režim najprej izgnal in nato odlikoval

Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 1 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov