Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik, filozof in astronom JAKOB STRAUSS je leta 1558 magistriral na dunajski filozofski fakulteti in bil nekaj let redni profesor naravoslovja. Pozneje se je usmeril v medicino, v Padovi doktoriral in nato služboval kot štajerski deželni fizik. Ukvarjal se je tudi z astronomijo in več let izdajal koledarje in almanahe. Ti so vsebovali predvsem prerokovanja iz medsebojne lege nebesnih teles, dolgoročne vremenske napovedi in svarila pred raznimi nesrečami, boleznimi, potresi, vojnami in podobnim. Leta 1577 je pri ljubljanskem tiskarju in knjigotržcu Janezu Mandelcu izdal knjižico, v kateri je skiciral in na tedanji astrološki način opisal velik, zelo svetel komet, ki se je pojavil tisto leto. Jakob Strauss se je rodil okoli leta 1533 v Ljubljani, umrl pa je na današnji dan leta 1590 v Celju.
—–
ADOLF DROLC je diplomiral na medicinski fakulteti v Beogradu in leta 1962 končal specializacijo iz socialne medicine in organizacije zdravstvene službe na univerzi v Minessoti v Združenih državah Amerike. Kot direktor zdravstvenega doma Maribor je združil vse zunajbolnišnično zdravstveno varstvo na širšem mariborskem območju, v vseh dejavnostih uvedel dispanzersko delo, z ustanavljanjem zdravstvenih postaj pa zagotovil dostop do primarne zdravstvene službe vsem prebivalcem. Njegove metode dela so postale modeli za vso Slovenijo. Adolf Drolc se je rodil na današnji dan leta 1914 v Zagorju ob Savi.
—–
Na današnji dan leta 1914 je pripadnik narodnorevolucionarne organizacije Mlada Bosna Gavrilo Princip v Sarajevu ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo. Tedanja avstro-ogrska monarhija je ta atentat uporabila kot povod za napad na Srbijo čez mesec dni in tako za začetek prve svetovne vojne. Slovenske politične stranke so atentat obsojale, saj v njem niso videle dejanja, ki bi omogočilo osvoboditev manjših narodov znotraj avstro -ogrske monarhije
Natančno pet let po tem, torej na današnji dan leta 1919, se je v Parizu začelo plenarno zasedanje predstavnikov zmagovitih držav v prvi svetovni vojni, namenjeno pripravi mirovnih pogodb s poraženimi državami. Pariška mirovna konferenca je bila pomembna za določitev državnih meja na slovenskem narodnem ozemlju. Tako je bila na današnji dan v Versaillesu podpisana prva mirovna pogodba, in sicer z Nemčijo. Na vsebino te pogodbe Nemčija ni mogla vplivati, zato jo je imenovala diktat iz Versaillesa.
——
Rodbina ameriškega glasbenika FRANKIEJA YANKOVICA izvira iz okolice Trsta, on pa se je rodil na današnji dan leta 1915 v Davisu v Zahodni Virginiji v Združenih državah Amerike. Odraščal je v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer se je v 30-ih letih prejšnjega stoletja uveljavil s slovensko glasbo in posnel več gramofonskih plošč.
Pri svojem ustvarjanju se je Frank Yankovic redko oddaljil od slovenskega sloga polke, ki so ga imenovali tudi “clevelandski slog”. Zanj je značilen predvsem hiter tempo igranja, v ansamblu pa so ob klavirski in diatonični harmoniki še banjo, saksofon in klarinet ter basovska kitara in boben, ki skrbita za ritem.
Slovenski slog polke so sprva igrali le v etno klubih in na srečanjih ameriških Slovencev, Yankovic pa ga je uspešno predstavil tudi širšemu ameriškemu občinstvu. Na vrhuncu svoje kariere v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja je “kralj polke”, kot so ga imenovali, Frank Yankovic, s svojim ansamblom nastopal na več kot 300 koncertih na leto in prodal več kot trideset milijonov gramofonskih plošč.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik, filozof in astronom JAKOB STRAUSS je leta 1558 magistriral na dunajski filozofski fakulteti in bil nekaj let redni profesor naravoslovja. Pozneje se je usmeril v medicino, v Padovi doktoriral in nato služboval kot štajerski deželni fizik. Ukvarjal se je tudi z astronomijo in več let izdajal koledarje in almanahe. Ti so vsebovali predvsem prerokovanja iz medsebojne lege nebesnih teles, dolgoročne vremenske napovedi in svarila pred raznimi nesrečami, boleznimi, potresi, vojnami in podobnim. Leta 1577 je pri ljubljanskem tiskarju in knjigotržcu Janezu Mandelcu izdal knjižico, v kateri je skiciral in na tedanji astrološki način opisal velik, zelo svetel komet, ki se je pojavil tisto leto. Jakob Strauss se je rodil okoli leta 1533 v Ljubljani, umrl pa je na današnji dan leta 1590 v Celju.
—–
ADOLF DROLC je diplomiral na medicinski fakulteti v Beogradu in leta 1962 končal specializacijo iz socialne medicine in organizacije zdravstvene službe na univerzi v Minessoti v Združenih državah Amerike. Kot direktor zdravstvenega doma Maribor je združil vse zunajbolnišnično zdravstveno varstvo na širšem mariborskem območju, v vseh dejavnostih uvedel dispanzersko delo, z ustanavljanjem zdravstvenih postaj pa zagotovil dostop do primarne zdravstvene službe vsem prebivalcem. Njegove metode dela so postale modeli za vso Slovenijo. Adolf Drolc se je rodil na današnji dan leta 1914 v Zagorju ob Savi.
—–
Na današnji dan leta 1914 je pripadnik narodnorevolucionarne organizacije Mlada Bosna Gavrilo Princip v Sarajevu ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo. Tedanja avstro-ogrska monarhija je ta atentat uporabila kot povod za napad na Srbijo čez mesec dni in tako za začetek prve svetovne vojne. Slovenske politične stranke so atentat obsojale, saj v njem niso videle dejanja, ki bi omogočilo osvoboditev manjših narodov znotraj avstro -ogrske monarhije
Natančno pet let po tem, torej na današnji dan leta 1919, se je v Parizu začelo plenarno zasedanje predstavnikov zmagovitih držav v prvi svetovni vojni, namenjeno pripravi mirovnih pogodb s poraženimi državami. Pariška mirovna konferenca je bila pomembna za določitev državnih meja na slovenskem narodnem ozemlju. Tako je bila na današnji dan v Versaillesu podpisana prva mirovna pogodba, in sicer z Nemčijo. Na vsebino te pogodbe Nemčija ni mogla vplivati, zato jo je imenovala diktat iz Versaillesa.
——
Rodbina ameriškega glasbenika FRANKIEJA YANKOVICA izvira iz okolice Trsta, on pa se je rodil na današnji dan leta 1915 v Davisu v Zahodni Virginiji v Združenih državah Amerike. Odraščal je v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer se je v 30-ih letih prejšnjega stoletja uveljavil s slovensko glasbo in posnel več gramofonskih plošč.
Pri svojem ustvarjanju se je Frank Yankovic redko oddaljil od slovenskega sloga polke, ki so ga imenovali tudi “clevelandski slog”. Zanj je značilen predvsem hiter tempo igranja, v ansamblu pa so ob klavirski in diatonični harmoniki še banjo, saksofon in klarinet ter basovska kitara in boben, ki skrbita za ritem.
Slovenski slog polke so sprva igrali le v etno klubih in na srečanjih ameriških Slovencev, Yankovic pa ga je uspešno predstavil tudi širšemu ameriškemu občinstvu. Na vrhuncu svoje kariere v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja je “kralj polke”, kot so ga imenovali, Frank Yankovic, s svojim ansamblom nastopal na več kot 300 koncertih na leto in prodal več kot trideset milijonov gramofonskih plošč.
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Neveljaven email naslov