Začetki zdravilišča v Rogaški Slatini segajo v 17. stoletje, v obdobje, ko je bila zgrajena prva hiša za goste in so zdravilno vodo prodajali tudi na Dunaju. Leta 1810 so zgradili večje kopališče, nekaj let pozneje pa zajezili vrelec Styrio. Na današnji dan leta 1846 so v Rogaški Slatini odprli novo zdraviliško dvorano in ob tej priložnosti je tam koncertiral tudi madžarski skladatelj, pianist in dirigent Franz Liszt.
—–
Osrednji slovenski muzejski zavod za področje šolstva Slovenski šolski muzej, je na pobudo ljudskošolskega učitelja in pedagoškega pisca Jakoba Dimnika na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani ustanovila »Zveza slovenskih učiteljskih društev«. Štirideset let pozneje ga je banska uprava imenovala za »muzej vsega slovenskega šolstva«, leta 1951 pa je dobil dolgoročno vsebinsko in organizacijsko obliko. Danes so v razstavni zbirki učila, šolska oprema, pohvale in priznanja učencem ter zlate in črne knjige.
V arhivu med drugim hranijo uradne spise in zapisnike učnih konferenc, v dokumentacijski zbirki pa so letna poročila, fototeka šolskih stavb ter mape šol s podatki o njihovi zgodovini. V knjižnici Slovenskega šolskega muzeja je veliko izvirne pedagoške literature; tudi mnogo starih in redkih šolskih knjig iz 18. in 19. stoletja ter celo nekaj prvih tiskov – inkunabul pred letom 1500. V muzeju je stalna razstava »Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja«, pripravljajo pa tudi občasne tematske razstave s področja šole in šolske zgodovine.
—–
Dramatik in pripovednik SLAVKO GRUM se je rodil na današnji dan leta 1901 v Šmartnem pri Litiji. Na Dunaju je doštudiral medicino, spoznal psihoanalizo, bil nato zdravnik v ljubljanski umobolnici in do smrti zdravnik splošne prakse v Zagorju ob Savi. Pisal je razmeroma kratko obdobje, med dunajskim študijem in v prvih ljubljanskih letih, potem pa je njegova ustvarjalnost naglo ugasnila. Grumovo pripovedništvo obsega samo črtice in novelete. Te obravnavajo podzavestno motivirano mračno erotiko in gnus, samoto, strah in tesnobo, ki se v človeku razraščajo v duševno bolezen. Igra v dveh dejanjih “Dogodek v mestu Gogi” Slavka Gruma velja za eno najpomembnejših besedil v slovenski dramatiki.
—–
Eden naših najznamenitejših telovadcev in gimnastičnih strokovnjakov BORIS GREGORKA se je rodil na današnji dan leta 1906 v Brezinah pri Brežicah. Kot član ljubljanskega Narodnega doma in jugoslovanski reprezentant v športni gimnastiki je v letih od 1928 do 38 dvakrat sodeloval na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih; na olimpijadi v Amsterdamu je reprezentanca osvojila bronasto medaljo. Med drugo svetovno vojno je bil konfiniran v Italiji, po njej pa je kot vodnik in trener delal v društvu Partizan Narodni dom in bil mednarodni sodnik. Od leta 1948 je osemnajst let vodil jugoslovansko gimnastično reprezentanco in bil trener našega najuspešnejšega telovadca Mira Cerarja. Boris Gregorka je med številnimi priznanji prejel tudi Bloudkovo nagrado.
—–
Na današnji dan leta 1926 se je v Ljubljani rodil agronom FRANC BITENC. Leta 1949 je diplomiral na agronomski fakulteti v Zagrebu in pozneje tam tudi doktoriral. Kot izjemen strokovnjak je bil med drugim redni profesor tehnologije pridelave rastlinskih živil, od leta 1977 pa dekan biotehniške fakultete v Ljubljani. Raziskoval je skladiščenje, sestavo surovin za predelavo in nove tehnologije pripravljanja sadnih sokov. Franc Bitenc je objavil številna strokovna dela o živilstvu ter prejel Jesenkovo priznanje za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo na biotehniškem področju.