Kamnosek MIHAEL KUŠA se je obrti verjetno izučil v Italiji, od leta 1677 pa je v Ljubljani vodil kamnoseško delavnico; v njej je zaposloval po deset pomočnikov in učencev. S kamnito cerkveno opremo (oltarji, prižnicami, in okvirji) je oskrboval cerkve na Slovenskem, izdelal pa je tudi prižnico za zagrebško katedralo ter veliki oltar za frančiškansko cerkev v Karlovcu. Uporabljal je črni marmor in raznobarvne kamnite vložke okoli niš in oltarnih miz s poudarkom na oltarni arhitekturi ter na plemenitosti materiala in usklajenosti pisanih barv.
Ponekod je oltarje dopolnil s kipi; naročal jih je predvsem v Benetkah in verjetno tudi v Gorici. Te plastike uvrščajo med prva baročna kiparska dela na Slovenskem, na primer oltar svetega Križa v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Mihael Kuša se je rodil okoli leta 1657 v Ajdovščini, umrl pa je na današnji dan leta 1699 v Ljubljani.
—–
Eden naših najboljših pisateljev LOVRO KUHAR – PREŽIHOV VORANC je bil vse življenje najtesneje povezan s koroško zemljo in njenimi ljudmi. Okusil je vrsto socialnih in narodnostnih krivic, zato se je že zgodaj povezal z naprednimi gibanji. Prvo zbirko petih povesti je izdal leta 1925, vendar se z njo še ni mogel docela uveljaviti. Deset let pozneje je začela revija “Sodobnost” objavljati novele, ki jih je zbral v klasični knjigi naše literature, v “Samorastnikih”.
Izredno pomembni so njegovi trije romani “Požganica”, “Doberdob” in “Jamnica”. Velika dragocenost slovenske mladinske literature je drobna knjižica mladostnih spominov z naslovom “Solzice”. Prežihova realistično oblikovana dela z ostrim socialnim poudarkom so življenjsko tako polna in resnična, da so nenadomestljivi del našega novejšega slovstva. Prežihov Voranc se je rodil na današnji dan leta 1893 v Kotljah pri Ravnah na Koroškem.
—–
Triglavsko kočo na Kredarici so slavnostno odprli na današnji dan leta 1896. Postavljena je bila po načrtih Jakoba Aljaža; ta se v svojih spominih tistega dne spominja takole:
»Zelo živahna je bila otvoritev Triglavske koče. Že zvečer je prišlo iz vseh krajev veliko odličnih turistov, pa tudi veliko domačinov, fantov in deklet, ki so veselo prepevali. Vodja narodnih pevcev je bil pisatelj Finžgar, ki je znal sproti
delati verze in napeve, zbor pa je za njim ponavljal. Bili smo vsi navdušeni. Tudi dokaj vodnikov in nosačev je bilo; skupaj nas je bilo veliko čez sto …”
Triglavska koča na Kredarici je naša najvišja planinska postojanka, saj stoji 2.512 metrov visoko.
—–
Pisatelj LEOPOLD SUHODÓLČAN se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Žireh. Uveljavil se je predvsem z deli za mladino. Po pravljicah v ljudskem tonu in sodobnih pravljicah je začel pisati še kratke zgodbe s prvinami literarnega absurda. V realističnih pripovedih je upodabljal vojni čas, najpogosteje pa je slikal doživljajski svet mladine v sodobnem mestnem okolju z značilnimi pustolovskimi prvinami. Leopold Suhodolčan je pisal tudi prozo za odrasle, gledališke, lutkovne in radijske igre ter televizijske nadaljevanke.