Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za viteza Erazma Jamskega ali Erazma IV. je znano le, da je bil ubit leta 1484. V virih je bil prvič omenjen šest let prej, ko je dobil deželnoknežje fevde in bil do leta 1482 cesarski oskrbnik v Kamniku. Po nekaterih virih naj bi na cesarjevem dvoru zabodel maršala Papenheima, v Ljubljani pa udaril deželnega upravitelja. Zato je bil zaprt na ljubljanskem gradu, vendar sta z bratom pobegnila v družinski grad Jama pri Postojni. Na cesarjevo povelje so grad začeli oblegati, vendar so ga zasedli šele po izdaji in smrti Erazma Jamskega; ubila ga je topovska krogla. O obleganju gradu in nenavadni smrti viteza Erazma je bilo napisanih več literarnih zgodb.
—–
Kipar HENRIK MIHAEL LŐHR je bil sodobnik najpomembnejšega ljubljanskega baročnega kiparja Francesca Robbe, vendar se njegovo delo močno razlikuje od italijanske smeri, ki je poudarjala lepoto. Gre za kiparstvo v lesu, ki ga zaznamujejo tršati liki ostrih naturalističnih potez in čokatih postav v oblačilih z globokimi, kompaktnimi gubami. Figure kažejo vrsto anatomskih pomanjkljivosti, oblikovane so s samosvojim izrazom in se ne podrejajo ustaljenim baročnim normam.
Med Lőhrovimi deli v Ljubljani so Zveličar in pet drugih kipov za šempetrsko cerkev, heraldični znaki za mestno hišo in šest kipov angelov na srednji orgelski omari v stolnici, njegova dela pa so še v Polhovem Gradcu in na Žalostni gori pri Preserju. Sicer pa si je vseskozi prizadeval za napredek kiparske stroke in nastopal proti kiparjem, ki niso bili včlanjeni v umetniško bratovščino, skrbel za vzgojo mladih kiparjev in leta 1761 predložil cesarici Mariji Tereziji načrt za ustanavljanje umetnostnih akademij po vsem cesarstvu po vzoru Rima. Henrik Mihael Lőhr se je rodil okoli leta 1700 v Ljubljani.
—–
Od leta 1831 do 33 je na Slovenskem potekala abecedna vojna, imenovana tudi črkarska ali abecedna pravda. To je bila jezikovna ali kulturnoliterarna polemika med zagovorniki in nasprotniki metelčice, nove pisave, s katero je jezikoslovec Metelko skušal nadomestiti do tedaj veljavno bohoričico. Najbolj je stališče, da je nova pisava potrebna, zagovarjal Jernej Kopitar. Zahteval je “popoln in razumen črkopis”, ki bi dvajsetim črkam latinice dodal devet novih. Metelko je tako leta 1825 latinici dodal cirilske črke.
Metelčici so se uprli številni jezikoslovci, predvsem zaradi črkopisno-estetskih razlogov. Prešeren je v sonetu o kaši “Zdraharska pravda” novo pisavo ocenil za nepotrebno formalno novost, ki vsebinsko ničesar ne spreminja. Leta 1833 je v črkarsko pravdo odločno posegel tudi Matija Čop. Še istega leta je bila metelčica v šolah prepovedana in črkarska pravda je bila končana.
—–
V Ženevi je na današnji dan leta 1864 šestnajst držav podpisalo prvo ženevsko konvencijo o izboljšanju položaja ranjenih vojakov na bojišču, ki je priznavala nepristranskost zdravstva in enakost ranjencev, ne glede na narodnost. Konvencija je bila sad trdega dela zagnanih aktivistov mednarodne organizacije Rdečega križa, ki opravlja številne in raznovrstne dobrodelne naloge na zdravstvenem in socialnem področju, še posebno pa pomaga žrtvam v vojnah in drugih nesrečah.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Za viteza Erazma Jamskega ali Erazma IV. je znano le, da je bil ubit leta 1484. V virih je bil prvič omenjen šest let prej, ko je dobil deželnoknežje fevde in bil do leta 1482 cesarski oskrbnik v Kamniku. Po nekaterih virih naj bi na cesarjevem dvoru zabodel maršala Papenheima, v Ljubljani pa udaril deželnega upravitelja. Zato je bil zaprt na ljubljanskem gradu, vendar sta z bratom pobegnila v družinski grad Jama pri Postojni. Na cesarjevo povelje so grad začeli oblegati, vendar so ga zasedli šele po izdaji in smrti Erazma Jamskega; ubila ga je topovska krogla. O obleganju gradu in nenavadni smrti viteza Erazma je bilo napisanih več literarnih zgodb.
—–
Kipar HENRIK MIHAEL LŐHR je bil sodobnik najpomembnejšega ljubljanskega baročnega kiparja Francesca Robbe, vendar se njegovo delo močno razlikuje od italijanske smeri, ki je poudarjala lepoto. Gre za kiparstvo v lesu, ki ga zaznamujejo tršati liki ostrih naturalističnih potez in čokatih postav v oblačilih z globokimi, kompaktnimi gubami. Figure kažejo vrsto anatomskih pomanjkljivosti, oblikovane so s samosvojim izrazom in se ne podrejajo ustaljenim baročnim normam.
Med Lőhrovimi deli v Ljubljani so Zveličar in pet drugih kipov za šempetrsko cerkev, heraldični znaki za mestno hišo in šest kipov angelov na srednji orgelski omari v stolnici, njegova dela pa so še v Polhovem Gradcu in na Žalostni gori pri Preserju. Sicer pa si je vseskozi prizadeval za napredek kiparske stroke in nastopal proti kiparjem, ki niso bili včlanjeni v umetniško bratovščino, skrbel za vzgojo mladih kiparjev in leta 1761 predložil cesarici Mariji Tereziji načrt za ustanavljanje umetnostnih akademij po vsem cesarstvu po vzoru Rima. Henrik Mihael Lőhr se je rodil okoli leta 1700 v Ljubljani.
—–
Od leta 1831 do 33 je na Slovenskem potekala abecedna vojna, imenovana tudi črkarska ali abecedna pravda. To je bila jezikovna ali kulturnoliterarna polemika med zagovorniki in nasprotniki metelčice, nove pisave, s katero je jezikoslovec Metelko skušal nadomestiti do tedaj veljavno bohoričico. Najbolj je stališče, da je nova pisava potrebna, zagovarjal Jernej Kopitar. Zahteval je “popoln in razumen črkopis”, ki bi dvajsetim črkam latinice dodal devet novih. Metelko je tako leta 1825 latinici dodal cirilske črke.
Metelčici so se uprli številni jezikoslovci, predvsem zaradi črkopisno-estetskih razlogov. Prešeren je v sonetu o kaši “Zdraharska pravda” novo pisavo ocenil za nepotrebno formalno novost, ki vsebinsko ničesar ne spreminja. Leta 1833 je v črkarsko pravdo odločno posegel tudi Matija Čop. Še istega leta je bila metelčica v šolah prepovedana in črkarska pravda je bila končana.
—–
V Ženevi je na današnji dan leta 1864 šestnajst držav podpisalo prvo ženevsko konvencijo o izboljšanju položaja ranjenih vojakov na bojišču, ki je priznavala nepristranskost zdravstva in enakost ranjencev, ne glede na narodnost. Konvencija je bila sad trdega dela zagnanih aktivistov mednarodne organizacije Rdečega križa, ki opravlja številne in raznovrstne dobrodelne naloge na zdravstvenem in socialnem področju, še posebno pa pomaga žrtvam v vojnah in drugih nesrečah.
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Neveljaven email naslov