Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1486 se je v Vipavi rodil zgodovinar in diplomat ŽIGA HERBERSTEIN. Šolal se je najprej doma v Vipavi, nato pa v Krki na Koroškem in na Dunaju. Pozneje se je odlikoval v vojnah proti Madžarom in Benečanom. Od leta 1514 je v službi Maksimilijana I., Karla V. in Ferdinanda I. uspešno opravljal težavne diplomatske misije v nekaterih evropskih državah in v Rusiji. O svojih potovanjih po Rusiji je napisal knjigo, eno prvih del v Zahodni Evropi o razmerah v Rusiji in njeni zgodovini. Za Herbersteinovo delovanje so značilne nekatere humanistične poteze, njegove izjave o Slovencih pa so spodbudno delovale na narodno zavest slovenskih protestantov, začetnikov slovenske književnosti. Žiga Herberstein sodi med naše najpomembnejše osebnosti tistega obdobja.
—–
Po poenotenju in uvedbi enotnega merstva na območju Dunaja in Spodnje Avstrije je cesarica Marija Terezija začela sistematično in odločno urejati merstvo po vsej avstro-ogrski monarhiji. V več dokumentih je zapisala, da kljub nasprotovanju nekaterih dežel ne bo opustila uvajanja enotnih mer. Vrh njenega meroslovnega delovanja je bil patent o cimentiranju, ki ga je izdala na današnji dan leta 1777.
Vsakdo, ki je kupoval ali prodajal po meri ali teži, je moral uporabljati “cimentirana” merila. Tudi v gostinskih lokalih so smeli točiti le v cimentirano gostinsko posodo, torej v steklenice in kozarce z oznako uradno potrjene mere, gozdna gospodarstva na primer pa meriti le s cimentiranimi klaftrami. Cesaričin patent o cimentiranju je bil do takratne dobe strokovno najpopolnejši in najbolj dognan.
—–
Zgodovinar MARJAN BRITOVŠEK je maturiral v Mariboru, leta 2. svetovne vojne preživel v patizanih kot urednik in dopisnik mladinskih listov, po njej je diplomiral in leta 1962 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegov znanstveni opus (bil je redni profesor za socialno zgodovino 19. in 20. stoletja s poudarkom na zgodovini delavskega gibanja) obsega 17 knjig in več kot 150 razprav. Monografija “Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskerm” iz leta 1964, ki je v celoti zasnovana na arhivskem gradivu, sodi še danes med redkejše raziskave naše agrarne in socialne zgodovine od 16. do sredine 19. stoletja.
Eno njegovih področij raziskovanja je bilo tudi obdobje stalinizma. Kot naš največji poznavalec frakcijskih spopadov v nekdanji Sovjetski zvezi in v Kominterni je o tem objavil štiri obsežne knjige. Za svoje znanstveno in pedagoško delo je Marjan Britovšek dvakrat prejel nagrado Borisa Kidriča ter naziv zaslužnega profesoja ljubljanske univerze. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Slovenj Gradcu.
—–
Našim radijskim kolegom je na današnji dan pred 54-imi leti uspel nov korak v tehničnem razvoju: pripravili so prvo neposredno oglašanje z vrha Triglava.
Ta pomembni tehnični dosežek – z vrha Triglava se je neposredno oglasil reporter Franci Pavšer – je pri pripravi in izvedbi seveda zahteval veliko ekipo tehničnih in programskih delavcev takratnega Radia Ljubljana.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1486 se je v Vipavi rodil zgodovinar in diplomat ŽIGA HERBERSTEIN. Šolal se je najprej doma v Vipavi, nato pa v Krki na Koroškem in na Dunaju. Pozneje se je odlikoval v vojnah proti Madžarom in Benečanom. Od leta 1514 je v službi Maksimilijana I., Karla V. in Ferdinanda I. uspešno opravljal težavne diplomatske misije v nekaterih evropskih državah in v Rusiji. O svojih potovanjih po Rusiji je napisal knjigo, eno prvih del v Zahodni Evropi o razmerah v Rusiji in njeni zgodovini. Za Herbersteinovo delovanje so značilne nekatere humanistične poteze, njegove izjave o Slovencih pa so spodbudno delovale na narodno zavest slovenskih protestantov, začetnikov slovenske književnosti. Žiga Herberstein sodi med naše najpomembnejše osebnosti tistega obdobja.
—–
Po poenotenju in uvedbi enotnega merstva na območju Dunaja in Spodnje Avstrije je cesarica Marija Terezija začela sistematično in odločno urejati merstvo po vsej avstro-ogrski monarhiji. V več dokumentih je zapisala, da kljub nasprotovanju nekaterih dežel ne bo opustila uvajanja enotnih mer. Vrh njenega meroslovnega delovanja je bil patent o cimentiranju, ki ga je izdala na današnji dan leta 1777.
Vsakdo, ki je kupoval ali prodajal po meri ali teži, je moral uporabljati “cimentirana” merila. Tudi v gostinskih lokalih so smeli točiti le v cimentirano gostinsko posodo, torej v steklenice in kozarce z oznako uradno potrjene mere, gozdna gospodarstva na primer pa meriti le s cimentiranimi klaftrami. Cesaričin patent o cimentiranju je bil do takratne dobe strokovno najpopolnejši in najbolj dognan.
—–
Zgodovinar MARJAN BRITOVŠEK je maturiral v Mariboru, leta 2. svetovne vojne preživel v patizanih kot urednik in dopisnik mladinskih listov, po njej je diplomiral in leta 1962 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegov znanstveni opus (bil je redni profesor za socialno zgodovino 19. in 20. stoletja s poudarkom na zgodovini delavskega gibanja) obsega 17 knjig in več kot 150 razprav. Monografija “Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskerm” iz leta 1964, ki je v celoti zasnovana na arhivskem gradivu, sodi še danes med redkejše raziskave naše agrarne in socialne zgodovine od 16. do sredine 19. stoletja.
Eno njegovih področij raziskovanja je bilo tudi obdobje stalinizma. Kot naš največji poznavalec frakcijskih spopadov v nekdanji Sovjetski zvezi in v Kominterni je o tem objavil štiri obsežne knjige. Za svoje znanstveno in pedagoško delo je Marjan Britovšek dvakrat prejel nagrado Borisa Kidriča ter naziv zaslužnega profesoja ljubljanske univerze. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Slovenj Gradcu.
—–
Našim radijskim kolegom je na današnji dan pred 54-imi leti uspel nov korak v tehničnem razvoju: pripravili so prvo neposredno oglašanje z vrha Triglava.
Ta pomembni tehnični dosežek – z vrha Triglava se je neposredno oglasil reporter Franci Pavšer – je pri pripravi in izvedbi seveda zahteval veliko ekipo tehničnih in programskih delavcev takratnega Radia Ljubljana.
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov