Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1486 se je v Vipavi rodil zgodovinar in diplomat ŽIGA HERBERSTEIN. Šolal se je najprej doma v Vipavi, nato pa v Krki na Koroškem in na Dunaju. Pozneje se je odlikoval v vojnah proti Madžarom in Benečanom. Od leta 1514 je v službi Maksimilijana I., Karla V. in Ferdinanda I. uspešno opravljal težavne diplomatske misije v nekaterih evropskih državah in v Rusiji. O svojih potovanjih po Rusiji je napisal knjigo, eno prvih del v Zahodni Evropi o razmerah v Rusiji in njeni zgodovini. Za Herbersteinovo delovanje so značilne nekatere humanistične poteze, njegove izjave o Slovencih pa so spodbudno delovale na narodno zavest slovenskih protestantov, začetnikov slovenske književnosti. Žiga Herberstein sodi med naše najpomembnejše osebnosti tistega obdobja.
—–
Po poenotenju in uvedbi enotnega merstva na območju Dunaja in Spodnje Avstrije je cesarica Marija Terezija začela sistematično in odločno urejati merstvo po vsej avstro-ogrski monarhiji. V več dokumentih je zapisala, da kljub nasprotovanju nekaterih dežel ne bo opustila uvajanja enotnih mer. Vrh njenega meroslovnega delovanja je bil patent o cimentiranju, ki ga je izdala na današnji dan leta 1777.
Vsakdo, ki je kupoval ali prodajal po meri ali teži, je moral uporabljati “cimentirana” merila. Tudi v gostinskih lokalih so smeli točiti le v cimentirano gostinsko posodo, torej v steklenice in kozarce z oznako uradno potrjene mere, gozdna gospodarstva na primer pa meriti le s cimentiranimi klaftrami. Cesaričin patent o cimentiranju je bil do takratne dobe strokovno najpopolnejši in najbolj dognan.
—–
Zgodovinar MARJAN BRITOVŠEK je maturiral v Mariboru, leta 2. svetovne vojne preživel v patizanih kot urednik in dopisnik mladinskih listov, po njej je diplomiral in leta 1962 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegov znanstveni opus (bil je redni profesor za socialno zgodovino 19. in 20. stoletja s poudarkom na zgodovini delavskega gibanja) obsega 17 knjig in več kot 150 razprav. Monografija “Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskerm” iz leta 1964, ki je v celoti zasnovana na arhivskem gradivu, sodi še danes med redkejše raziskave naše agrarne in socialne zgodovine od 16. do sredine 19. stoletja.
Eno njegovih področij raziskovanja je bilo tudi obdobje stalinizma. Kot naš največji poznavalec frakcijskih spopadov v nekdanji Sovjetski zvezi in v Kominterni je o tem objavil štiri obsežne knjige. Za svoje znanstveno in pedagoško delo je Marjan Britovšek dvakrat prejel nagrado Borisa Kidriča ter naziv zaslužnega profesoja ljubljanske univerze. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Slovenj Gradcu.
—–
Našim radijskim kolegom je na današnji dan pred 54-imi leti uspel nov korak v tehničnem razvoju: pripravili so prvo neposredno oglašanje z vrha Triglava.
Ta pomembni tehnični dosežek – z vrha Triglava se je neposredno oglasil reporter Franci Pavšer – je pri pripravi in izvedbi seveda zahteval veliko ekipo tehničnih in programskih delavcev takratnega Radia Ljubljana.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1486 se je v Vipavi rodil zgodovinar in diplomat ŽIGA HERBERSTEIN. Šolal se je najprej doma v Vipavi, nato pa v Krki na Koroškem in na Dunaju. Pozneje se je odlikoval v vojnah proti Madžarom in Benečanom. Od leta 1514 je v službi Maksimilijana I., Karla V. in Ferdinanda I. uspešno opravljal težavne diplomatske misije v nekaterih evropskih državah in v Rusiji. O svojih potovanjih po Rusiji je napisal knjigo, eno prvih del v Zahodni Evropi o razmerah v Rusiji in njeni zgodovini. Za Herbersteinovo delovanje so značilne nekatere humanistične poteze, njegove izjave o Slovencih pa so spodbudno delovale na narodno zavest slovenskih protestantov, začetnikov slovenske književnosti. Žiga Herberstein sodi med naše najpomembnejše osebnosti tistega obdobja.
—–
Po poenotenju in uvedbi enotnega merstva na območju Dunaja in Spodnje Avstrije je cesarica Marija Terezija začela sistematično in odločno urejati merstvo po vsej avstro-ogrski monarhiji. V več dokumentih je zapisala, da kljub nasprotovanju nekaterih dežel ne bo opustila uvajanja enotnih mer. Vrh njenega meroslovnega delovanja je bil patent o cimentiranju, ki ga je izdala na današnji dan leta 1777.
Vsakdo, ki je kupoval ali prodajal po meri ali teži, je moral uporabljati “cimentirana” merila. Tudi v gostinskih lokalih so smeli točiti le v cimentirano gostinsko posodo, torej v steklenice in kozarce z oznako uradno potrjene mere, gozdna gospodarstva na primer pa meriti le s cimentiranimi klaftrami. Cesaričin patent o cimentiranju je bil do takratne dobe strokovno najpopolnejši in najbolj dognan.
—–
Zgodovinar MARJAN BRITOVŠEK je maturiral v Mariboru, leta 2. svetovne vojne preživel v patizanih kot urednik in dopisnik mladinskih listov, po njej je diplomiral in leta 1962 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegov znanstveni opus (bil je redni profesor za socialno zgodovino 19. in 20. stoletja s poudarkom na zgodovini delavskega gibanja) obsega 17 knjig in več kot 150 razprav. Monografija “Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskerm” iz leta 1964, ki je v celoti zasnovana na arhivskem gradivu, sodi še danes med redkejše raziskave naše agrarne in socialne zgodovine od 16. do sredine 19. stoletja.
Eno njegovih področij raziskovanja je bilo tudi obdobje stalinizma. Kot naš največji poznavalec frakcijskih spopadov v nekdanji Sovjetski zvezi in v Kominterni je o tem objavil štiri obsežne knjige. Za svoje znanstveno in pedagoško delo je Marjan Britovšek dvakrat prejel nagrado Borisa Kidriča ter naziv zaslužnega profesoja ljubljanske univerze. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Slovenj Gradcu.
—–
Našim radijskim kolegom je na današnji dan pred 54-imi leti uspel nov korak v tehničnem razvoju: pripravili so prvo neposredno oglašanje z vrha Triglava.
Ta pomembni tehnični dosežek – z vrha Triglava se je neposredno oglasil reporter Franci Pavšer – je pri pripravi in izvedbi seveda zahteval veliko ekipo tehničnih in programskih delavcev takratnega Radia Ljubljana.
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov