Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1486 se je v Vipavi rodil zgodovinar in diplomat ŽIGA HERBERSTEIN. Šolal se je najprej doma v Vipavi, nato pa v Krki na Koroškem in na Dunaju. Pozneje se je odlikoval v vojnah proti Madžarom in Benečanom. Od leta 1514 je v službi Maksimilijana I., Karla V. in Ferdinanda I. uspešno opravljal težavne diplomatske misije v nekaterih evropskih državah in v Rusiji. O svojih potovanjih po Rusiji je napisal knjigo, eno prvih del v Zahodni Evropi o razmerah v Rusiji in njeni zgodovini. Za Herbersteinovo delovanje so značilne nekatere humanistične poteze, njegove izjave o Slovencih pa so spodbudno delovale na narodno zavest slovenskih protestantov, začetnikov slovenske književnosti. Žiga Herberstein sodi med naše najpomembnejše osebnosti tistega obdobja.
—–
Po poenotenju in uvedbi enotnega merstva na območju Dunaja in Spodnje Avstrije je cesarica Marija Terezija začela sistematično in odločno urejati merstvo po vsej avstro-ogrski monarhiji. V več dokumentih je zapisala, da kljub nasprotovanju nekaterih dežel ne bo opustila uvajanja enotnih mer. Vrh njenega meroslovnega delovanja je bil patent o cimentiranju, ki ga je izdala na današnji dan leta 1777.
Vsakdo, ki je kupoval ali prodajal po meri ali teži, je moral uporabljati “cimentirana” merila. Tudi v gostinskih lokalih so smeli točiti le v cimentirano gostinsko posodo, torej v steklenice in kozarce z oznako uradno potrjene mere, gozdna gospodarstva na primer pa meriti le s cimentiranimi klaftrami. Cesaričin patent o cimentiranju je bil do takratne dobe strokovno najpopolnejši in najbolj dognan.
—–
Zgodovinar MARJAN BRITOVŠEK je maturiral v Mariboru, leta 2. svetovne vojne preživel v patizanih kot urednik in dopisnik mladinskih listov, po njej je diplomiral in leta 1962 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegov znanstveni opus (bil je redni profesor za socialno zgodovino 19. in 20. stoletja s poudarkom na zgodovini delavskega gibanja) obsega 17 knjig in več kot 150 razprav. Monografija “Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskerm” iz leta 1964, ki je v celoti zasnovana na arhivskem gradivu, sodi še danes med redkejše raziskave naše agrarne in socialne zgodovine od 16. do sredine 19. stoletja.
Eno njegovih področij raziskovanja je bilo tudi obdobje stalinizma. Kot naš največji poznavalec frakcijskih spopadov v nekdanji Sovjetski zvezi in v Kominterni je o tem objavil štiri obsežne knjige. Za svoje znanstveno in pedagoško delo je Marjan Britovšek dvakrat prejel nagrado Borisa Kidriča ter naziv zaslužnega profesoja ljubljanske univerze. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Slovenj Gradcu.
—–
Našim radijskim kolegom je na današnji dan pred 54-imi leti uspel nov korak v tehničnem razvoju: pripravili so prvo neposredno oglašanje z vrha Triglava.
Ta pomembni tehnični dosežek – z vrha Triglava se je neposredno oglasil reporter Franci Pavšer – je pri pripravi in izvedbi seveda zahteval veliko ekipo tehničnih in programskih delavcev takratnega Radia Ljubljana.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1486 se je v Vipavi rodil zgodovinar in diplomat ŽIGA HERBERSTEIN. Šolal se je najprej doma v Vipavi, nato pa v Krki na Koroškem in na Dunaju. Pozneje se je odlikoval v vojnah proti Madžarom in Benečanom. Od leta 1514 je v službi Maksimilijana I., Karla V. in Ferdinanda I. uspešno opravljal težavne diplomatske misije v nekaterih evropskih državah in v Rusiji. O svojih potovanjih po Rusiji je napisal knjigo, eno prvih del v Zahodni Evropi o razmerah v Rusiji in njeni zgodovini. Za Herbersteinovo delovanje so značilne nekatere humanistične poteze, njegove izjave o Slovencih pa so spodbudno delovale na narodno zavest slovenskih protestantov, začetnikov slovenske književnosti. Žiga Herberstein sodi med naše najpomembnejše osebnosti tistega obdobja.
—–
Po poenotenju in uvedbi enotnega merstva na območju Dunaja in Spodnje Avstrije je cesarica Marija Terezija začela sistematično in odločno urejati merstvo po vsej avstro-ogrski monarhiji. V več dokumentih je zapisala, da kljub nasprotovanju nekaterih dežel ne bo opustila uvajanja enotnih mer. Vrh njenega meroslovnega delovanja je bil patent o cimentiranju, ki ga je izdala na današnji dan leta 1777.
Vsakdo, ki je kupoval ali prodajal po meri ali teži, je moral uporabljati “cimentirana” merila. Tudi v gostinskih lokalih so smeli točiti le v cimentirano gostinsko posodo, torej v steklenice in kozarce z oznako uradno potrjene mere, gozdna gospodarstva na primer pa meriti le s cimentiranimi klaftrami. Cesaričin patent o cimentiranju je bil do takratne dobe strokovno najpopolnejši in najbolj dognan.
—–
Zgodovinar MARJAN BRITOVŠEK je maturiral v Mariboru, leta 2. svetovne vojne preživel v patizanih kot urednik in dopisnik mladinskih listov, po njej je diplomiral in leta 1962 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegov znanstveni opus (bil je redni profesor za socialno zgodovino 19. in 20. stoletja s poudarkom na zgodovini delavskega gibanja) obsega 17 knjig in več kot 150 razprav. Monografija “Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskerm” iz leta 1964, ki je v celoti zasnovana na arhivskem gradivu, sodi še danes med redkejše raziskave naše agrarne in socialne zgodovine od 16. do sredine 19. stoletja.
Eno njegovih področij raziskovanja je bilo tudi obdobje stalinizma. Kot naš največji poznavalec frakcijskih spopadov v nekdanji Sovjetski zvezi in v Kominterni je o tem objavil štiri obsežne knjige. Za svoje znanstveno in pedagoško delo je Marjan Britovšek dvakrat prejel nagrado Borisa Kidriča ter naziv zaslužnega profesoja ljubljanske univerze. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Slovenj Gradcu.
—–
Našim radijskim kolegom je na današnji dan pred 54-imi leti uspel nov korak v tehničnem razvoju: pripravili so prvo neposredno oglašanje z vrha Triglava.
Ta pomembni tehnični dosežek – z vrha Triglava se je neposredno oglasil reporter Franci Pavšer – je pri pripravi in izvedbi seveda zahteval veliko ekipo tehničnih in programskih delavcev takratnega Radia Ljubljana.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja »1551« – glasilo za univerzitetna in javna vprašanja
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Metodik fizike
Romana z jugoslovansko politično idejo Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Pionir radijskih iger Glas Mojčine pesmi za prvi film o Kekcu Mariborski industrialec – rešitelj Judov
Volilni uspeh koroških Slovencev Pribočnik jugoslovanske kraljice Marije Projekti gradbenika in geomehanika
Temelji slovenske akademske laične filozofije Avantgardist novomeške pomladi Velenje postane mesto
Vzgojitelj klasičnih filologov Predanost gozdovom Blaženi škof Anton Martin Slomšek
Streli na protestnike v Ljubljani Ustanovitelj hranilništva na Slovenskem Začetki Narodne galerije
»Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat Vojaški uspeh pohorskih partizanov Alpinist Johannes Frischauf je bil po poklicu profesor matematike na graški univerzi, kot alpinist pa je od leta 1868 sistematično obiskoval in preučeval predvsem Savinjske Alpe. Leta 1873 je izdal gorski vodnik po Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, ki ga je naslednje leto razširil še na Istro, Dalmacijo in Črno goro. Frischauf je tudi začetnik planinske organiziranosti na Hrvaškem, saj je leta 1874 v Ogulinu navdušil Budislava Budisavljevića, da je ustanovil Hrvatsko planinarsko društvo. Organiziral je tudi graditev planinskih koč na Korošici, Okrešlju – kjer se po njem imenuje Frischaufov dom - in nad Suhim dolom. Njegovo najboljše delo je obsežna knjiga o Savinjskih Alpah (»Die Sannthaler Alpen«), ki je izšla leta 1877. O slovenskih gorah je pisal tako v slovenskem kot v nemškem časopisju. Slovensko planinsko društvo ga je leta 1893 imenovalo za častnega člana. Ko je Jakob Aljaž podaril kupljeni vrh Triglava Slovenskemu planinskemu društvu, je Johannes Frischauf zapisal: »Sedaj Slovenci smejo biti ponosni na svoje planinske uspehe, ki so jih sami dosegli: Slovensko planinsko društvo ima v svoji posesti Triglav, da celo Savinjske Alpe: Slovenci naj krepko napredujejo, kakor so začeli in naj vedno težijo po najvišjem smotru«. Johannes Frischauf se je rodil leta 1837 na Dunaju. Pesnica in pisateljica Katka Zupančič je po končanem učiteljišču v Gorici poučevala v šoli notredamskih sester v Novem mestu ter več šolah v Beli krajini. Leta 1923 se je preselila v Chicago v Združenih državah Amerike in pisala v tamkajšnje slovensko časopisje, družinske koledarje in Cankarjev glasnik. Vodila je slovensko šolo in kot režiserka sodelovala v dramskem društvu. Med drugo svetovno vojno je bila članica Izvršnega odbora Slovensko-ameriškega narodnega sveta ter delovala v Slovenski sekciji jugoslovanskega pomožnega odbora. Kot pesnica je zajemala snov zlasti iz otroškega sveta in po večini pisala za šolsko mladino. Objavila je več kot tristo pesmi, približno 140 proznih besedil in pet dramskih del za otroke. V kratki prozi za odrasle je izpovedovala svoje socialistično prepričanje. Pisala je tudi proletarsko-propagandne in protivojne članke, bila prevajalka in sama ilustrirala svoja dela. Leta 1946 je v Chicagu izšla njena zbirka črtic in pesmi »Slike iz vsakdanjega življenja«. Katka Zupančič se je rodila leta 1889 v Kraljih pri Starem trgu ob Kolpi. 17. septembra 1890 se je v Zakójci nad Cerknim rodil, istega dne leta 1970 pa v Ljubljani umrl - pisatelj France Bevk. Šolal se je na učiteljišču v Gorici in Kopru. Najprej je bil učitelj, v prvi svetovni vojni je bil na vzhodni fronti, po letu 1918 je bil novinar, nato pa kulturni delavec, organizator ter predvsem pisatelj na Primorskem. *Posnetek Ker je bilo Bevkovo delovanje na vseh področjih izrazito narodnouporniško, je bil večkrat preganjan in zaprt. Leta 1943 je odšel v partizane, po osvoboditvi pa je sodeloval v političnem in kulturnem življenju v Ljubljani. Prvo in edino pesniško zbirko je France Bevk izdal leta 1921 v Gorici. V začetku svoje ustvarjalne poti je pisal drame, pozneje pa se je povsem posvetil pripovedništvu. V teh delih je ohranil veliko romantičnih prvin, predvsem v zgodovinskih romanih, ki posredno govorijo o nacionalnem zatiranju Slovencev pod italijansko oblastjo in fašističnim raznarodovalnim pritiskom. Takšna dela so Umirajoči bog Triglav, trilogija Znamenja na nebu in Človek proti človeku. O socialni in narodnostni stiski v slovenski Benečiji je pisal v romanu Kaplan Martin Čedermac; tega štejemo za enega najboljših slovenskih romanov. France Bevk je bil eden najplodovitejših slovenskih pisateljev, pomembno pa je tudi njegovo mladinsko leposlovje. Leta 1941 je del Pohorske partizanske čete napadel nemško policijsko posadko v lovski koči na Klopnem vrhu na Pohorju. Na nemški strani sta padla dva policista, eden je bil ranjen, Pohorska četa pa je imela enega padlega borca in enega ranjenca. Partizani so kočo zažgali, ranjenega nemškega policista pa v skladu z določili mednarodnega vojnega prava oskrbeli. Na nosilih in pokrit je pod bližnjo smreko pričakal jutranji prihod policistov iz Lovrenca na Pohorju. Humano ravnanje partizanov je osupnilo okupatorjevo poveljstvo v Mariboru. To je bil eden prvih oboroženih spopadov odporniškega gibanja z okupatorjem na Pohorju. Nacistični okupatorji so po tem dogodku Pohorje razglasili za območje delovanja band in s tem za prostor, kjer se je mogoče gibati le s posebnim dovoljenjem. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Neveljaven email naslov