Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravnik in jezikoslovec MATEJ CIGALE je s svojimi deli in številnimi strokovnimi članki postavil temelje slovenski pravni terminologiji in strokovnemu jeziku na splošno. Po gimnaziji v Gorici je v Ljubljani študiral teologijo, na Dunaju pa je 1846. leta diplomiral iz prava. Od leta 1850 do smrti je delal v uredništvu državnega zakonika in si pridobil naslov vladnega svetnika. Matej Cigale se je rodil na današnji dan leta 1819 v Lomah nad Idrijo.
—–
Na današnji dan leta 1872 se je v Ljubljani rodil umetnostni zgodovinar JOSIP DOSTAL. V Ljubljani je končal študij teologije in bil nato od leta 1907 do 13 tajnik Društva za krščansko umetnost. Takrat je tudi urejal društveno glasilo in dejavno posegal v cerkveno umetnost. To je predaval na bogoslovnem učilišču, od leta 1921 do 1936 pa na teološki fakulteti v Ljubljani. Umetnostnozgodovinske študije in teoretične članke je Josip Dostal objavljal v številnih domačih in tujih revijah.
—–
Kemik JANKO KAVČIČ je sodeloval pri razvoju slovenske kemijske terminologije in pri pripravi splošnega tehniškega slovarja. Leta 1927 je doktoriral iz kemije, leto pozneje pa je diplomiral še na filozofski fakulteti. Na ljubljanski tehniški fakulteti je bil od leta 1955 redni profesor in je razvil več izumov in tehničnih izboljšav za izdelavo specialnih cementov. Janko Kavčič se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.
—–
Operna pevka MILA KOGEJ je zaradi prirojenega odrskega žara in odlične pevske tehnike ustvarila obsežen repertoar približno 150-ih vlog in z njim pripomogla k umetniškemu vzponu ljubljanskega opernega gledališča med vojnama in po drugi svetovni vojni. Študirala je na šoli Glasbene matice v Ljubljani in pozneje v Zagrebu. Po diplomi leta 1926 je bila trideset let solistka ljubljanske opere. Rodila se je na današnji dan leta 1903 v Idriji.
—–
Strokovnjak za matematiko in kibernetiko LUDVIK GYERGYEK je leta 1943 začel študirati matematiko in fiziko v Budimpešti, po koncu druge svetovne vojne pa je študij nadaljeval in diplomiral v Ljubljani ter leta 1957 doktoriral v Bruslju. Pozneje je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani; leta 1960 je uvedel dodiplomski in pozneje še podiplomski študij iz avtomatike. Predaval je na univerzah v Franciji, Indiji in Združenih državah Amerike ter redno sodeloval z nekaterimi evropskimi univerzami. Napisal je sedem strokovnih knjig ter več kot 150 razprav in referatov, leta 1987 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ludvik Gyergyek se je rodil na današnji dan leta 1922 v Vidoncih.
V ljubljanskem Jakopičevem paviljonu se je na današnji dan pred 90-imi leti predstavila skupina šestih slikarjev, ki so študirali v Zagrebu in so se imenovali “Četrta generacija”; to so bili Olaf Globočnik, Miha Maleš, Janez Mežan, France Pavlovec, Nikolaj Pirnat in Mira Pregelj. Bili so si zelo različni in niso imeli izrazitega programa. Z razstavljenimi deli so nakazali premik od nove stvarnosti s primesmi ekspresionizma proti umetnosti, ki je bila manj idejno opredeljena in bliže čisti likovni stvarnosti, tako imenovanemu barvnemu realizmu.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pravnik in jezikoslovec MATEJ CIGALE je s svojimi deli in številnimi strokovnimi članki postavil temelje slovenski pravni terminologiji in strokovnemu jeziku na splošno. Po gimnaziji v Gorici je v Ljubljani študiral teologijo, na Dunaju pa je 1846. leta diplomiral iz prava. Od leta 1850 do smrti je delal v uredništvu državnega zakonika in si pridobil naslov vladnega svetnika. Matej Cigale se je rodil na današnji dan leta 1819 v Lomah nad Idrijo.
—–
Na današnji dan leta 1872 se je v Ljubljani rodil umetnostni zgodovinar JOSIP DOSTAL. V Ljubljani je končal študij teologije in bil nato od leta 1907 do 13 tajnik Društva za krščansko umetnost. Takrat je tudi urejal društveno glasilo in dejavno posegal v cerkveno umetnost. To je predaval na bogoslovnem učilišču, od leta 1921 do 1936 pa na teološki fakulteti v Ljubljani. Umetnostnozgodovinske študije in teoretične članke je Josip Dostal objavljal v številnih domačih in tujih revijah.
—–
Kemik JANKO KAVČIČ je sodeloval pri razvoju slovenske kemijske terminologije in pri pripravi splošnega tehniškega slovarja. Leta 1927 je doktoriral iz kemije, leto pozneje pa je diplomiral še na filozofski fakulteti. Na ljubljanski tehniški fakulteti je bil od leta 1955 redni profesor in je razvil več izumov in tehničnih izboljšav za izdelavo specialnih cementov. Janko Kavčič se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.
—–
Operna pevka MILA KOGEJ je zaradi prirojenega odrskega žara in odlične pevske tehnike ustvarila obsežen repertoar približno 150-ih vlog in z njim pripomogla k umetniškemu vzponu ljubljanskega opernega gledališča med vojnama in po drugi svetovni vojni. Študirala je na šoli Glasbene matice v Ljubljani in pozneje v Zagrebu. Po diplomi leta 1926 je bila trideset let solistka ljubljanske opere. Rodila se je na današnji dan leta 1903 v Idriji.
—–
Strokovnjak za matematiko in kibernetiko LUDVIK GYERGYEK je leta 1943 začel študirati matematiko in fiziko v Budimpešti, po koncu druge svetovne vojne pa je študij nadaljeval in diplomiral v Ljubljani ter leta 1957 doktoriral v Bruslju. Pozneje je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani; leta 1960 je uvedel dodiplomski in pozneje še podiplomski študij iz avtomatike. Predaval je na univerzah v Franciji, Indiji in Združenih državah Amerike ter redno sodeloval z nekaterimi evropskimi univerzami. Napisal je sedem strokovnih knjig ter več kot 150 razprav in referatov, leta 1987 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ludvik Gyergyek se je rodil na današnji dan leta 1922 v Vidoncih.
V ljubljanskem Jakopičevem paviljonu se je na današnji dan pred 90-imi leti predstavila skupina šestih slikarjev, ki so študirali v Zagrebu in so se imenovali “Četrta generacija”; to so bili Olaf Globočnik, Miha Maleš, Janez Mežan, France Pavlovec, Nikolaj Pirnat in Mira Pregelj. Bili so si zelo različni in niso imeli izrazitega programa. Z razstavljenimi deli so nakazali premik od nove stvarnosti s primesmi ekspresionizma proti umetnosti, ki je bila manj idejno opredeljena in bliže čisti likovni stvarnosti, tako imenovanemu barvnemu realizmu.
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov