Pred 450-imi leti se je v Ljubljani rodil učitelj in pridigar JANŽ ZNOJILŠEK. Bil je učenec Adama Bohoriča. Študij je nadaljeval v Wittembergu, kamor je 1583. leta prišel z Jurijem Dalmatinom, da bi kot pomožni korektor pomagal pri tiskanju slovenske biblije. Kasneje se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil učitelj in pridigar. Leta 1595 je v pesmarici izdal dve pesmi in Katekizem doktorja Martina Lutra z razlago. V primerjavi z drugimi protestantskimi verzifikatorji je bil Janž Znojilšek precej spreten, njegovi pesmi pa kažeta tudi dokajšnjo sproščenost. Preseneča njegova jezikovna čistost, čeprav je bil večinoma  zvest ljudskemu govoru.

—–

Današnja bazilika Marije Pomagaj na Brezjah na Gorenjskem je v začetku 19. stoletja, ko je slikar Leopold Layer zaradi zaobljube poslikal stene Marijine kapele takratne cerkve svetega Vida in pozneje še podobo Marije z otrokom, postala osrednji slovenski romarski kraj, v drugi polovici 19. Stoletja pa so se tam začele dogajati neverjetne ozdravitve.

Osemnajstletna Marija Tavčar iz Begunj je bila tako božjastna, da ni mogla nikamor več. Samo ležala je in se komaj kaj premikala. Zdravila niso zalegla in zdravnik ji je odkrito povedal, da je neozdravljivo bolna. Tavčarjeva se je odločila, da poprosi zdravja pri Mariji in tako so jo na današnji dan leta 1863 odnesli na Brezje. Tam je med mašo prosila, da bi zmogla spet hoditi. Začutila je, da lahko hromo nogo spet premika in v presenečenje navzočih je vstala ter odšla domov.

V naslednjih letih je bilo še več podobnih nenavadnih ozdravitev in rešitev ljudi, ko so se znašli v izgubljenih situacijah, in stara cerkev je kmalu postala premajhna. Novorenesančna cerkev na Brezjah, ki jo je leta 1900 posvetil kardinal Jakob Missia, vključuje tudi staro kapelo posvečeno Mariji Pomagaj, nekdaj obokano s kupolo.

——

Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Radovljici rodil čebelar in vrtnar AVGUST BUKOVEC. Končal je višjo vojaško realko v Sremskih Karlovcih ter nato služboval pri deželnem odboru in bil finančni svetnik pokrajinske uprave Slovenije ter območnega odbora v Ljubljani. Organiziral je čebelarske podružnice, bil tajnik čebelarskih društev Slovenije, predsednik Zveze čebelarskih društev Jugoslavije, soustanovitelj Sadjarskega in vrtnarskega društva Slovenije ter od 1925. do 1941. leta urednik Slovenskega čebelarja. Avgust  Bukovec je veliko pisal o čebelah, čebelarjenju in vrtnarstvu ter prevedel Janševo “Razpravo o rojenju čebel”.

—–

Na današnji dan leta 1896 se je v Ajdovščini rodil slikar in grafik VENO PILON. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu. Tam so nastale njegove  prve  risbe  in gvaši.  Kasneje  je  študiral  na  akademiji  v  Pragi, v Firencah ter v Muzeju umetne obrti na Dunaju. Leta 1922 se je vrnil v Ajdovščino in tam  prebil svoja najplodnejša ustvarjalna leta. Leta 1930 se je preselil v Pariz in bil  tam po drugi svetovni vojni neuradni slovenski kulturni ataše – vse do vrnitve v rodno Ajdovščino leta 1967.

Veno Pilon je bil eden najpomembnejših predstavnikov slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Kljub študiju pa je ostal samouk. Trudil se je za čim bolj realistično odslikavo vidnega sveta, hkrati pa njegova dela učinkujejo z izredno psihično močjo. Veno Pilon je 1970. leta dobil Prešernovo nagrado