Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred 450-imi leti se je v Ljubljani rodil učitelj in pridigar JANŽ ZNOJILŠEK. Bil je učenec Adama Bohoriča. Študij je nadaljeval v Wittembergu, kamor je 1583. leta prišel z Jurijem Dalmatinom, da bi kot pomožni korektor pomagal pri tiskanju slovenske biblije. Kasneje se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil učitelj in pridigar. Leta 1595 je v pesmarici izdal dve pesmi in Katekizem doktorja Martina Lutra z razlago. V primerjavi z drugimi protestantskimi verzifikatorji je bil Janž Znojilšek precej spreten, njegovi pesmi pa kažeta tudi dokajšnjo sproščenost. Preseneča njegova jezikovna čistost, čeprav je bil večinoma zvest ljudskemu govoru.
—–
Današnja bazilika Marije Pomagaj na Brezjah na Gorenjskem je v začetku 19. stoletja, ko je slikar Leopold Layer zaradi zaobljube poslikal stene Marijine kapele takratne cerkve svetega Vida in pozneje še podobo Marije z otrokom, postala osrednji slovenski romarski kraj, v drugi polovici 19. Stoletja pa so se tam začele dogajati neverjetne ozdravitve.
Osemnajstletna Marija Tavčar iz Begunj je bila tako božjastna, da ni mogla nikamor več. Samo ležala je in se komaj kaj premikala. Zdravila niso zalegla in zdravnik ji je odkrito povedal, da je neozdravljivo bolna. Tavčarjeva se je odločila, da poprosi zdravja pri Mariji in tako so jo na današnji dan leta 1863 odnesli na Brezje. Tam je med mašo prosila, da bi zmogla spet hoditi. Začutila je, da lahko hromo nogo spet premika in v presenečenje navzočih je vstala ter odšla domov.
V naslednjih letih je bilo še več podobnih nenavadnih ozdravitev in rešitev ljudi, ko so se znašli v izgubljenih situacijah, in stara cerkev je kmalu postala premajhna. Novorenesančna cerkev na Brezjah, ki jo je leta 1900 posvetil kardinal Jakob Missia, vključuje tudi staro kapelo posvečeno Mariji Pomagaj, nekdaj obokano s kupolo.
——
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Radovljici rodil čebelar in vrtnar AVGUST BUKOVEC. Končal je višjo vojaško realko v Sremskih Karlovcih ter nato služboval pri deželnem odboru in bil finančni svetnik pokrajinske uprave Slovenije ter območnega odbora v Ljubljani. Organiziral je čebelarske podružnice, bil tajnik čebelarskih društev Slovenije, predsednik Zveze čebelarskih društev Jugoslavije, soustanovitelj Sadjarskega in vrtnarskega društva Slovenije ter od 1925. do 1941. leta urednik Slovenskega čebelarja. Avgust Bukovec je veliko pisal o čebelah, čebelarjenju in vrtnarstvu ter prevedel Janševo “Razpravo o rojenju čebel”.
—–
Na današnji dan leta 1896 se je v Ajdovščini rodil slikar in grafik VENO PILON. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu. Tam so nastale njegove prve risbe in gvaši. Kasneje je študiral na akademiji v Pragi, v Firencah ter v Muzeju umetne obrti na Dunaju. Leta 1922 se je vrnil v Ajdovščino in tam prebil svoja najplodnejša ustvarjalna leta. Leta 1930 se je preselil v Pariz in bil tam po drugi svetovni vojni neuradni slovenski kulturni ataše – vse do vrnitve v rodno Ajdovščino leta 1967.
Veno Pilon je bil eden najpomembnejših predstavnikov slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Kljub študiju pa je ostal samouk. Trudil se je za čim bolj realistično odslikavo vidnega sveta, hkrati pa njegova dela učinkujejo z izredno psihično močjo. Veno Pilon je 1970. leta dobil Prešernovo nagrado
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pred 450-imi leti se je v Ljubljani rodil učitelj in pridigar JANŽ ZNOJILŠEK. Bil je učenec Adama Bohoriča. Študij je nadaljeval v Wittembergu, kamor je 1583. leta prišel z Jurijem Dalmatinom, da bi kot pomožni korektor pomagal pri tiskanju slovenske biblije. Kasneje se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil učitelj in pridigar. Leta 1595 je v pesmarici izdal dve pesmi in Katekizem doktorja Martina Lutra z razlago. V primerjavi z drugimi protestantskimi verzifikatorji je bil Janž Znojilšek precej spreten, njegovi pesmi pa kažeta tudi dokajšnjo sproščenost. Preseneča njegova jezikovna čistost, čeprav je bil večinoma zvest ljudskemu govoru.
—–
Današnja bazilika Marije Pomagaj na Brezjah na Gorenjskem je v začetku 19. stoletja, ko je slikar Leopold Layer zaradi zaobljube poslikal stene Marijine kapele takratne cerkve svetega Vida in pozneje še podobo Marije z otrokom, postala osrednji slovenski romarski kraj, v drugi polovici 19. Stoletja pa so se tam začele dogajati neverjetne ozdravitve.
Osemnajstletna Marija Tavčar iz Begunj je bila tako božjastna, da ni mogla nikamor več. Samo ležala je in se komaj kaj premikala. Zdravila niso zalegla in zdravnik ji je odkrito povedal, da je neozdravljivo bolna. Tavčarjeva se je odločila, da poprosi zdravja pri Mariji in tako so jo na današnji dan leta 1863 odnesli na Brezje. Tam je med mašo prosila, da bi zmogla spet hoditi. Začutila je, da lahko hromo nogo spet premika in v presenečenje navzočih je vstala ter odšla domov.
V naslednjih letih je bilo še več podobnih nenavadnih ozdravitev in rešitev ljudi, ko so se znašli v izgubljenih situacijah, in stara cerkev je kmalu postala premajhna. Novorenesančna cerkev na Brezjah, ki jo je leta 1900 posvetil kardinal Jakob Missia, vključuje tudi staro kapelo posvečeno Mariji Pomagaj, nekdaj obokano s kupolo.
——
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Radovljici rodil čebelar in vrtnar AVGUST BUKOVEC. Končal je višjo vojaško realko v Sremskih Karlovcih ter nato služboval pri deželnem odboru in bil finančni svetnik pokrajinske uprave Slovenije ter območnega odbora v Ljubljani. Organiziral je čebelarske podružnice, bil tajnik čebelarskih društev Slovenije, predsednik Zveze čebelarskih društev Jugoslavije, soustanovitelj Sadjarskega in vrtnarskega društva Slovenije ter od 1925. do 1941. leta urednik Slovenskega čebelarja. Avgust Bukovec je veliko pisal o čebelah, čebelarjenju in vrtnarstvu ter prevedel Janševo “Razpravo o rojenju čebel”.
—–
Na današnji dan leta 1896 se je v Ajdovščini rodil slikar in grafik VENO PILON. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu. Tam so nastale njegove prve risbe in gvaši. Kasneje je študiral na akademiji v Pragi, v Firencah ter v Muzeju umetne obrti na Dunaju. Leta 1922 se je vrnil v Ajdovščino in tam prebil svoja najplodnejša ustvarjalna leta. Leta 1930 se je preselil v Pariz in bil tam po drugi svetovni vojni neuradni slovenski kulturni ataše – vse do vrnitve v rodno Ajdovščino leta 1967.
Veno Pilon je bil eden najpomembnejših predstavnikov slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Kljub študiju pa je ostal samouk. Trudil se je za čim bolj realistično odslikavo vidnega sveta, hkrati pa njegova dela učinkujejo z izredno psihično močjo. Veno Pilon je 1970. leta dobil Prešernovo nagrado
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov