Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Redovniško skupnost lazaristov je v prvi polovici 17. stoletja ustanovil Vincencij Pavelski, ime pa ima po matični rodovni hiši Saint Lazare v Parizu. Kar zadeva naše ozemlje in avstrijsko cesarstvo sploh, so lazaristi prišli najprej v Celje. Za njihov prihod je zaslužen škof Anton Martin Slomšek, saj je z njimi dobil pridigarje, ki so ustrezali njegovim pastoralnim načrtom, hkrati pa so bili zaradi svoje usposobljenosti primerni za delo med preprostimi slovenskimi ljudmi.
Na današnji dan leta 1852 so se lazaristi uradno nastanili pri cerkvi svetega Jožefa nad Celjem. Slomšek je v dobrodošlici utemeljil njihov prihod, češ da so poleg nevere in nevednosti grozeče nevarnosti tistega časa še fini socializem, surovi komunizem in revolucija, ki gloda in razdira srečo družbe. Leta 1878 so se lazaristi naselili še v misijonski hiši na Taboru v Ljubljani ter postali pomembna sila v prenavljanju verskega življenja med Slovenci.
—–
Slikar, grafik in kipar FRANCE KRALJ se je izobraževal v Ljubljani, Celovcu, na Dunaju, v Pragi in Parizu. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1921 je ustanovil Klub mladih oblikujočih umetnikov, Slovensko umetniško društvo in društvo Slovenski lik. France Kralj je bil vsestranska umetniška osebnost, razpeta med miselna razglabljanja, mistiko in poetičnost ter hkrati ukoreninjena v ljudskem izročilu. Bil je poln prvinske kmečke in bujne erotične sile, a tudi zelo prefinjen. V slovenski umetnosti je prvi javno nakazal abstraktne težnje, hkrati pa je s hotenim primitivizmom in kmečkostjo napovedoval poznejšo naivno umetnost. France Kralj se je rodil na današnji dan leta 1895 v Zagorici v Dobrepolju.
—–
Šolnik in kulturni delavec FRANC MOČNIK se je rodil na današnji dan leta 1907 v Idriji. Na Znanstveni fakulteti v Bologni je doktoriral iz matematike, pozneje pa je v Gorici končal še študij teologije in bil leta 1937
posvečen. Pozneje je bil med drugim stolni vikar v Gorici, na liceju in učiteljišču pa je poučeval tudi matematiko. Po drugi svetovni vojni je postal apostolski administrator jugoslovanskega dela goriške nadškofije in hkrati župnik v Solkanu.
Leta 1947 se je vrnil v Italijo in v Gorici učil na državni slovenski gimnaziji in liceju ter bil ravnatelj Alojzijevišča. Bil je osrednja osebnost slovenskega katoliškega življenja na Goriškem; med drugim je predsedoval goriški Mohorjevi družbi, ki je leta 1974 pod njegovim vodstvom začela izdajati »Primorski slovenski biografski leksikon«. Franc Močnik se je uveljavil tudi kot pisec učbenikov fizike za srednje šole, leta 1963 pa je prejel papeško odlikovanje »monsignor«.
—–
Sicer kratko življenje ameriškega skladatelja GEORGEA GERSHWINA – umrl je, preden je dopolnil 39 let – je bilo polno uspehov. Kot klasično izšolanemu glasbeniku mu je uspelo lahkotno zabavno glasbo dvigniti na višjo raven. Njegova simfonična skladba »Amerikanec v Parizu« in orkestralno delo »Rapsodija v modrem« sta bila izjemno uspešna in priljubljena. Njegov največji uspeh pa je »Porgy in Bess«, prva prava ameriška opera, ki je doživela ovacije na skoraj vseh svetovnih opernih odrih. Ameriški skladatelj George Gershwin se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Redovniško skupnost lazaristov je v prvi polovici 17. stoletja ustanovil Vincencij Pavelski, ime pa ima po matični rodovni hiši Saint Lazare v Parizu. Kar zadeva naše ozemlje in avstrijsko cesarstvo sploh, so lazaristi prišli najprej v Celje. Za njihov prihod je zaslužen škof Anton Martin Slomšek, saj je z njimi dobil pridigarje, ki so ustrezali njegovim pastoralnim načrtom, hkrati pa so bili zaradi svoje usposobljenosti primerni za delo med preprostimi slovenskimi ljudmi.
Na današnji dan leta 1852 so se lazaristi uradno nastanili pri cerkvi svetega Jožefa nad Celjem. Slomšek je v dobrodošlici utemeljil njihov prihod, češ da so poleg nevere in nevednosti grozeče nevarnosti tistega časa še fini socializem, surovi komunizem in revolucija, ki gloda in razdira srečo družbe. Leta 1878 so se lazaristi naselili še v misijonski hiši na Taboru v Ljubljani ter postali pomembna sila v prenavljanju verskega življenja med Slovenci.
—–
Slikar, grafik in kipar FRANCE KRALJ se je izobraževal v Ljubljani, Celovcu, na Dunaju, v Pragi in Parizu. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1921 je ustanovil Klub mladih oblikujočih umetnikov, Slovensko umetniško društvo in društvo Slovenski lik. France Kralj je bil vsestranska umetniška osebnost, razpeta med miselna razglabljanja, mistiko in poetičnost ter hkrati ukoreninjena v ljudskem izročilu. Bil je poln prvinske kmečke in bujne erotične sile, a tudi zelo prefinjen. V slovenski umetnosti je prvi javno nakazal abstraktne težnje, hkrati pa je s hotenim primitivizmom in kmečkostjo napovedoval poznejšo naivno umetnost. France Kralj se je rodil na današnji dan leta 1895 v Zagorici v Dobrepolju.
—–
Šolnik in kulturni delavec FRANC MOČNIK se je rodil na današnji dan leta 1907 v Idriji. Na Znanstveni fakulteti v Bologni je doktoriral iz matematike, pozneje pa je v Gorici končal še študij teologije in bil leta 1937
posvečen. Pozneje je bil med drugim stolni vikar v Gorici, na liceju in učiteljišču pa je poučeval tudi matematiko. Po drugi svetovni vojni je postal apostolski administrator jugoslovanskega dela goriške nadškofije in hkrati župnik v Solkanu.
Leta 1947 se je vrnil v Italijo in v Gorici učil na državni slovenski gimnaziji in liceju ter bil ravnatelj Alojzijevišča. Bil je osrednja osebnost slovenskega katoliškega življenja na Goriškem; med drugim je predsedoval goriški Mohorjevi družbi, ki je leta 1974 pod njegovim vodstvom začela izdajati »Primorski slovenski biografski leksikon«. Franc Močnik se je uveljavil tudi kot pisec učbenikov fizike za srednje šole, leta 1963 pa je prejel papeško odlikovanje »monsignor«.
—–
Sicer kratko življenje ameriškega skladatelja GEORGEA GERSHWINA – umrl je, preden je dopolnil 39 let – je bilo polno uspehov. Kot klasično izšolanemu glasbeniku mu je uspelo lahkotno zabavno glasbo dvigniti na višjo raven. Njegova simfonična skladba »Amerikanec v Parizu« in orkestralno delo »Rapsodija v modrem« sta bila izjemno uspešna in priljubljena. Njegov največji uspeh pa je »Porgy in Bess«, prva prava ameriška opera, ki je doživela ovacije na skoraj vseh svetovnih opernih odrih. Ameriški skladatelj George Gershwin se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti.
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Neveljaven email naslov