Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1613 je škof Tomaž Hren v Gradcu izdal priredbo slovenskega lekcionarja “Evangelia inu listuvi”, dve leti pozneje pa še prevod “Malega katekizma”. Obe knjigi je pripravil nabožni pisec in jezuit JANEZ ČANDEK. Čandek se je rodil okoli leta 1581 v Višnji Gori, umrl pa na današnji dan leta 1624 v Gradcu.
—–
Na današnji dan leta 1826 se je v Podgorju pri Kamniku rodil pesnik, pripovednik, jezikoslovec in kritik LUKA SVETEC, sicer pravnik po poklicu. Pisal je rodoljubne, razpoloženjske in pripovedne pesmi ter epigonsko prozo. Napisal je tudi narodni ep o Petru Klepcu, ki je prevzaprev le obsežnejša pripovedna pesem. Kot jezikoslovec je Luka Svetec pisal o jezikovnih vprašanjih – stavčnem naglasu, rabi glagolov, fonetiki in členkih – ter si s tem pridobil precejšnje zasluge za enotnost slovenskega pravopisa.
—–
Gospodarstvenik in letalski izumitelj IVAN SLOKAR se je rodil na današnji dan leta 1884 v Mostarju. Diplomiral je iz zgodovine, zemljepisa in filozofije, leta 1911 pa še iz prava. Bil je tudi eden izmed pobudnikov Slovenskega biografskega leksikona, po 2. svetovni vojni pa še Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Veliko dela je posvetil razvoju enotne svetovne pisave – lingvografije. Logična kombinacija 138-ih osnovnih znakov z dodatki omogoča zapis vsake besede in misli, tako da se je z njimi mogoče sporazumevati brez znanja tujih jezikov. Ivan Slokar je lingvografijo zaščitil kot izum, pripravil učbenike in prirejal tečaje, vendar je pozneje ta zanimiva ideja zaradi izumiteljeve bolezni zamrla.
Leta 1911 je dunajski patentni urad Ivanu Slokarju podelil patent za njegov izum letala, ki lahko leti tudi kot helikopter. Ta naprava je bila v bistvu klasično motorno letalo, ki je imelo namesto običajnih krilnih površin na vsaki strani trupa križno ploskev. Ti ploskvi sta omogočali običajno drsno letenje, z manjšimi spremembami pa tudi navpično dviganje oziroma spuščanje ali lebdenje.
Književnik FRANK TAUCHAR se je rodl na današnji dan leta 1886 v Lenartu nad Lušo. Leta 1906 se je izselil v Združene države Amerike in bil sprva rudar, nato trgovec. Med prvo svetovno vojno se je bojeval v Franciji. V ameriških slovenskih časopisih in koledarjih je objavljal poezijo, ki ni presegala ravni proletarske propagande, v prozi pa je nenehno iskal nove tematske in izrazne možnosti; njegove novele so pogosto mejile na znanstveno fantastiko. Frank Tauchar je bil tudi režiser in igralec; napisal je šaloigri z značilno “starokranjsko” tematiko.
—–
Zgodovinar FERDO GESTRIN je leta 1960 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1983 pa je postal redni profesor za občo zgodovino srednjega veka. Za njegovo obsežno znanstveno delo (več kot 250 bibliografskih enot, od tega 18 knjig) je v marsičem značilno novatorstvo pri dodajanju novih vrst virov k že obravnavanim vprašanjem. Sprva je njegovo delo segalo od zgodovine antike prek zgodovine mest na Slovenskem v srednjem veku in gospodarske zgodovine ter zgodovine reformacije v 16. stoletju do zgodovine Slovencev od konca 18. do začetka 20. stoletja.
Zlasti objava njegovega dela “Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem” je pokazala pomembno novo podobo naše preteklosti: do tedaj je zgodovinopisje zanemarjalo slovenske zveze z Italijo in upoštevalo le navezanost na severozahod. Z monografijo “Pomorstvo srednjeveškega Pirana” pa je Ferdo Gestrin postal vodilni strokovnjak za zgodovino prometa na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 1613 je škof Tomaž Hren v Gradcu izdal priredbo slovenskega lekcionarja “Evangelia inu listuvi”, dve leti pozneje pa še prevod “Malega katekizma”. Obe knjigi je pripravil nabožni pisec in jezuit JANEZ ČANDEK. Čandek se je rodil okoli leta 1581 v Višnji Gori, umrl pa na današnji dan leta 1624 v Gradcu.
—–
Na današnji dan leta 1826 se je v Podgorju pri Kamniku rodil pesnik, pripovednik, jezikoslovec in kritik LUKA SVETEC, sicer pravnik po poklicu. Pisal je rodoljubne, razpoloženjske in pripovedne pesmi ter epigonsko prozo. Napisal je tudi narodni ep o Petru Klepcu, ki je prevzaprev le obsežnejša pripovedna pesem. Kot jezikoslovec je Luka Svetec pisal o jezikovnih vprašanjih – stavčnem naglasu, rabi glagolov, fonetiki in členkih – ter si s tem pridobil precejšnje zasluge za enotnost slovenskega pravopisa.
—–
Gospodarstvenik in letalski izumitelj IVAN SLOKAR se je rodil na današnji dan leta 1884 v Mostarju. Diplomiral je iz zgodovine, zemljepisa in filozofije, leta 1911 pa še iz prava. Bil je tudi eden izmed pobudnikov Slovenskega biografskega leksikona, po 2. svetovni vojni pa še Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Veliko dela je posvetil razvoju enotne svetovne pisave – lingvografije. Logična kombinacija 138-ih osnovnih znakov z dodatki omogoča zapis vsake besede in misli, tako da se je z njimi mogoče sporazumevati brez znanja tujih jezikov. Ivan Slokar je lingvografijo zaščitil kot izum, pripravil učbenike in prirejal tečaje, vendar je pozneje ta zanimiva ideja zaradi izumiteljeve bolezni zamrla.
Leta 1911 je dunajski patentni urad Ivanu Slokarju podelil patent za njegov izum letala, ki lahko leti tudi kot helikopter. Ta naprava je bila v bistvu klasično motorno letalo, ki je imelo namesto običajnih krilnih površin na vsaki strani trupa križno ploskev. Ti ploskvi sta omogočali običajno drsno letenje, z manjšimi spremembami pa tudi navpično dviganje oziroma spuščanje ali lebdenje.
Književnik FRANK TAUCHAR se je rodl na današnji dan leta 1886 v Lenartu nad Lušo. Leta 1906 se je izselil v Združene države Amerike in bil sprva rudar, nato trgovec. Med prvo svetovno vojno se je bojeval v Franciji. V ameriških slovenskih časopisih in koledarjih je objavljal poezijo, ki ni presegala ravni proletarske propagande, v prozi pa je nenehno iskal nove tematske in izrazne možnosti; njegove novele so pogosto mejile na znanstveno fantastiko. Frank Tauchar je bil tudi režiser in igralec; napisal je šaloigri z značilno “starokranjsko” tematiko.
—–
Zgodovinar FERDO GESTRIN je leta 1960 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1983 pa je postal redni profesor za občo zgodovino srednjega veka. Za njegovo obsežno znanstveno delo (več kot 250 bibliografskih enot, od tega 18 knjig) je v marsičem značilno novatorstvo pri dodajanju novih vrst virov k že obravnavanim vprašanjem. Sprva je njegovo delo segalo od zgodovine antike prek zgodovine mest na Slovenskem v srednjem veku in gospodarske zgodovine ter zgodovine reformacije v 16. stoletju do zgodovine Slovencev od konca 18. do začetka 20. stoletja.
Zlasti objava njegovega dela “Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem” je pokazala pomembno novo podobo naše preteklosti: do tedaj je zgodovinopisje zanemarjalo slovenske zveze z Italijo in upoštevalo le navezanost na severozahod. Z monografijo “Pomorstvo srednjeveškega Pirana” pa je Ferdo Gestrin postal vodilni strokovnjak za zgodovino prometa na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov