Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1613 je škof Tomaž Hren v Gradcu izdal priredbo slovenskega lekcionarja “Evangelia inu listuvi”, dve leti pozneje pa še prevod “Malega katekizma”. Obe knjigi je pripravil nabožni pisec in jezuit JANEZ ČANDEK. Čandek se je rodil okoli leta 1581 v Višnji Gori, umrl pa na današnji dan leta 1624 v Gradcu.
—–
Na današnji dan leta 1826 se je v Podgorju pri Kamniku rodil pesnik, pripovednik, jezikoslovec in kritik LUKA SVETEC, sicer pravnik po poklicu. Pisal je rodoljubne, razpoloženjske in pripovedne pesmi ter epigonsko prozo. Napisal je tudi narodni ep o Petru Klepcu, ki je prevzaprev le obsežnejša pripovedna pesem. Kot jezikoslovec je Luka Svetec pisal o jezikovnih vprašanjih – stavčnem naglasu, rabi glagolov, fonetiki in členkih – ter si s tem pridobil precejšnje zasluge za enotnost slovenskega pravopisa.
—–
Gospodarstvenik in letalski izumitelj IVAN SLOKAR se je rodil na današnji dan leta 1884 v Mostarju. Diplomiral je iz zgodovine, zemljepisa in filozofije, leta 1911 pa še iz prava. Bil je tudi eden izmed pobudnikov Slovenskega biografskega leksikona, po 2. svetovni vojni pa še Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Veliko dela je posvetil razvoju enotne svetovne pisave – lingvografije. Logična kombinacija 138-ih osnovnih znakov z dodatki omogoča zapis vsake besede in misli, tako da se je z njimi mogoče sporazumevati brez znanja tujih jezikov. Ivan Slokar je lingvografijo zaščitil kot izum, pripravil učbenike in prirejal tečaje, vendar je pozneje ta zanimiva ideja zaradi izumiteljeve bolezni zamrla.
Leta 1911 je dunajski patentni urad Ivanu Slokarju podelil patent za njegov izum letala, ki lahko leti tudi kot helikopter. Ta naprava je bila v bistvu klasično motorno letalo, ki je imelo namesto običajnih krilnih površin na vsaki strani trupa križno ploskev. Ti ploskvi sta omogočali običajno drsno letenje, z manjšimi spremembami pa tudi navpično dviganje oziroma spuščanje ali lebdenje.
Književnik FRANK TAUCHAR se je rodl na današnji dan leta 1886 v Lenartu nad Lušo. Leta 1906 se je izselil v Združene države Amerike in bil sprva rudar, nato trgovec. Med prvo svetovno vojno se je bojeval v Franciji. V ameriških slovenskih časopisih in koledarjih je objavljal poezijo, ki ni presegala ravni proletarske propagande, v prozi pa je nenehno iskal nove tematske in izrazne možnosti; njegove novele so pogosto mejile na znanstveno fantastiko. Frank Tauchar je bil tudi režiser in igralec; napisal je šaloigri z značilno “starokranjsko” tematiko.
—–
Zgodovinar FERDO GESTRIN je leta 1960 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1983 pa je postal redni profesor za občo zgodovino srednjega veka. Za njegovo obsežno znanstveno delo (več kot 250 bibliografskih enot, od tega 18 knjig) je v marsičem značilno novatorstvo pri dodajanju novih vrst virov k že obravnavanim vprašanjem. Sprva je njegovo delo segalo od zgodovine antike prek zgodovine mest na Slovenskem v srednjem veku in gospodarske zgodovine ter zgodovine reformacije v 16. stoletju do zgodovine Slovencev od konca 18. do začetka 20. stoletja.
Zlasti objava njegovega dela “Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem” je pokazala pomembno novo podobo naše preteklosti: do tedaj je zgodovinopisje zanemarjalo slovenske zveze z Italijo in upoštevalo le navezanost na severozahod. Z monografijo “Pomorstvo srednjeveškega Pirana” pa je Ferdo Gestrin postal vodilni strokovnjak za zgodovino prometa na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 1613 je škof Tomaž Hren v Gradcu izdal priredbo slovenskega lekcionarja “Evangelia inu listuvi”, dve leti pozneje pa še prevod “Malega katekizma”. Obe knjigi je pripravil nabožni pisec in jezuit JANEZ ČANDEK. Čandek se je rodil okoli leta 1581 v Višnji Gori, umrl pa na današnji dan leta 1624 v Gradcu.
—–
Na današnji dan leta 1826 se je v Podgorju pri Kamniku rodil pesnik, pripovednik, jezikoslovec in kritik LUKA SVETEC, sicer pravnik po poklicu. Pisal je rodoljubne, razpoloženjske in pripovedne pesmi ter epigonsko prozo. Napisal je tudi narodni ep o Petru Klepcu, ki je prevzaprev le obsežnejša pripovedna pesem. Kot jezikoslovec je Luka Svetec pisal o jezikovnih vprašanjih – stavčnem naglasu, rabi glagolov, fonetiki in členkih – ter si s tem pridobil precejšnje zasluge za enotnost slovenskega pravopisa.
—–
Gospodarstvenik in letalski izumitelj IVAN SLOKAR se je rodil na današnji dan leta 1884 v Mostarju. Diplomiral je iz zgodovine, zemljepisa in filozofije, leta 1911 pa še iz prava. Bil je tudi eden izmed pobudnikov Slovenskega biografskega leksikona, po 2. svetovni vojni pa še Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Veliko dela je posvetil razvoju enotne svetovne pisave – lingvografije. Logična kombinacija 138-ih osnovnih znakov z dodatki omogoča zapis vsake besede in misli, tako da se je z njimi mogoče sporazumevati brez znanja tujih jezikov. Ivan Slokar je lingvografijo zaščitil kot izum, pripravil učbenike in prirejal tečaje, vendar je pozneje ta zanimiva ideja zaradi izumiteljeve bolezni zamrla.
Leta 1911 je dunajski patentni urad Ivanu Slokarju podelil patent za njegov izum letala, ki lahko leti tudi kot helikopter. Ta naprava je bila v bistvu klasično motorno letalo, ki je imelo namesto običajnih krilnih površin na vsaki strani trupa križno ploskev. Ti ploskvi sta omogočali običajno drsno letenje, z manjšimi spremembami pa tudi navpično dviganje oziroma spuščanje ali lebdenje.
Književnik FRANK TAUCHAR se je rodl na današnji dan leta 1886 v Lenartu nad Lušo. Leta 1906 se je izselil v Združene države Amerike in bil sprva rudar, nato trgovec. Med prvo svetovno vojno se je bojeval v Franciji. V ameriških slovenskih časopisih in koledarjih je objavljal poezijo, ki ni presegala ravni proletarske propagande, v prozi pa je nenehno iskal nove tematske in izrazne možnosti; njegove novele so pogosto mejile na znanstveno fantastiko. Frank Tauchar je bil tudi režiser in igralec; napisal je šaloigri z značilno “starokranjsko” tematiko.
—–
Zgodovinar FERDO GESTRIN je leta 1960 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1983 pa je postal redni profesor za občo zgodovino srednjega veka. Za njegovo obsežno znanstveno delo (več kot 250 bibliografskih enot, od tega 18 knjig) je v marsičem značilno novatorstvo pri dodajanju novih vrst virov k že obravnavanim vprašanjem. Sprva je njegovo delo segalo od zgodovine antike prek zgodovine mest na Slovenskem v srednjem veku in gospodarske zgodovine ter zgodovine reformacije v 16. stoletju do zgodovine Slovencev od konca 18. do začetka 20. stoletja.
Zlasti objava njegovega dela “Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem” je pokazala pomembno novo podobo naše preteklosti: do tedaj je zgodovinopisje zanemarjalo slovenske zveze z Italijo in upoštevalo le navezanost na severozahod. Z monografijo “Pomorstvo srednjeveškega Pirana” pa je Ferdo Gestrin postal vodilni strokovnjak za zgodovino prometa na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"
Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Med notarskim in naravoslovnim delom Soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja Spopad pri Robežu na Koroškem
Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani Frančiškan na Bližnjem vzhodu Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kirurgovo delo s srčnimi zaklopkami Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada Skladatelj zlate dobe slovenske popevke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj
Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov