Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1613 je škof Tomaž Hren v Gradcu izdal priredbo slovenskega lekcionarja “Evangelia inu listuvi”, dve leti pozneje pa še prevod “Malega katekizma”. Obe knjigi je pripravil nabožni pisec in jezuit JANEZ ČANDEK. Čandek se je rodil okoli leta 1581 v Višnji Gori, umrl pa na današnji dan leta 1624 v Gradcu.
—–
Na današnji dan leta 1826 se je v Podgorju pri Kamniku rodil pesnik, pripovednik, jezikoslovec in kritik LUKA SVETEC, sicer pravnik po poklicu. Pisal je rodoljubne, razpoloženjske in pripovedne pesmi ter epigonsko prozo. Napisal je tudi narodni ep o Petru Klepcu, ki je prevzaprev le obsežnejša pripovedna pesem. Kot jezikoslovec je Luka Svetec pisal o jezikovnih vprašanjih – stavčnem naglasu, rabi glagolov, fonetiki in členkih – ter si s tem pridobil precejšnje zasluge za enotnost slovenskega pravopisa.
—–
Gospodarstvenik in letalski izumitelj IVAN SLOKAR se je rodil na današnji dan leta 1884 v Mostarju. Diplomiral je iz zgodovine, zemljepisa in filozofije, leta 1911 pa še iz prava. Bil je tudi eden izmed pobudnikov Slovenskega biografskega leksikona, po 2. svetovni vojni pa še Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Veliko dela je posvetil razvoju enotne svetovne pisave – lingvografije. Logična kombinacija 138-ih osnovnih znakov z dodatki omogoča zapis vsake besede in misli, tako da se je z njimi mogoče sporazumevati brez znanja tujih jezikov. Ivan Slokar je lingvografijo zaščitil kot izum, pripravil učbenike in prirejal tečaje, vendar je pozneje ta zanimiva ideja zaradi izumiteljeve bolezni zamrla.
Leta 1911 je dunajski patentni urad Ivanu Slokarju podelil patent za njegov izum letala, ki lahko leti tudi kot helikopter. Ta naprava je bila v bistvu klasično motorno letalo, ki je imelo namesto običajnih krilnih površin na vsaki strani trupa križno ploskev. Ti ploskvi sta omogočali običajno drsno letenje, z manjšimi spremembami pa tudi navpično dviganje oziroma spuščanje ali lebdenje.
Književnik FRANK TAUCHAR se je rodl na današnji dan leta 1886 v Lenartu nad Lušo. Leta 1906 se je izselil v Združene države Amerike in bil sprva rudar, nato trgovec. Med prvo svetovno vojno se je bojeval v Franciji. V ameriških slovenskih časopisih in koledarjih je objavljal poezijo, ki ni presegala ravni proletarske propagande, v prozi pa je nenehno iskal nove tematske in izrazne možnosti; njegove novele so pogosto mejile na znanstveno fantastiko. Frank Tauchar je bil tudi režiser in igralec; napisal je šaloigri z značilno “starokranjsko” tematiko.
—–
Zgodovinar FERDO GESTRIN je leta 1960 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1983 pa je postal redni profesor za občo zgodovino srednjega veka. Za njegovo obsežno znanstveno delo (več kot 250 bibliografskih enot, od tega 18 knjig) je v marsičem značilno novatorstvo pri dodajanju novih vrst virov k že obravnavanim vprašanjem. Sprva je njegovo delo segalo od zgodovine antike prek zgodovine mest na Slovenskem v srednjem veku in gospodarske zgodovine ter zgodovine reformacije v 16. stoletju do zgodovine Slovencev od konca 18. do začetka 20. stoletja.
Zlasti objava njegovega dela “Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem” je pokazala pomembno novo podobo naše preteklosti: do tedaj je zgodovinopisje zanemarjalo slovenske zveze z Italijo in upoštevalo le navezanost na severozahod. Z monografijo “Pomorstvo srednjeveškega Pirana” pa je Ferdo Gestrin postal vodilni strokovnjak za zgodovino prometa na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 1613 je škof Tomaž Hren v Gradcu izdal priredbo slovenskega lekcionarja “Evangelia inu listuvi”, dve leti pozneje pa še prevod “Malega katekizma”. Obe knjigi je pripravil nabožni pisec in jezuit JANEZ ČANDEK. Čandek se je rodil okoli leta 1581 v Višnji Gori, umrl pa na današnji dan leta 1624 v Gradcu.
—–
Na današnji dan leta 1826 se je v Podgorju pri Kamniku rodil pesnik, pripovednik, jezikoslovec in kritik LUKA SVETEC, sicer pravnik po poklicu. Pisal je rodoljubne, razpoloženjske in pripovedne pesmi ter epigonsko prozo. Napisal je tudi narodni ep o Petru Klepcu, ki je prevzaprev le obsežnejša pripovedna pesem. Kot jezikoslovec je Luka Svetec pisal o jezikovnih vprašanjih – stavčnem naglasu, rabi glagolov, fonetiki in členkih – ter si s tem pridobil precejšnje zasluge za enotnost slovenskega pravopisa.
—–
Gospodarstvenik in letalski izumitelj IVAN SLOKAR se je rodil na današnji dan leta 1884 v Mostarju. Diplomiral je iz zgodovine, zemljepisa in filozofije, leta 1911 pa še iz prava. Bil je tudi eden izmed pobudnikov Slovenskega biografskega leksikona, po 2. svetovni vojni pa še Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Veliko dela je posvetil razvoju enotne svetovne pisave – lingvografije. Logična kombinacija 138-ih osnovnih znakov z dodatki omogoča zapis vsake besede in misli, tako da se je z njimi mogoče sporazumevati brez znanja tujih jezikov. Ivan Slokar je lingvografijo zaščitil kot izum, pripravil učbenike in prirejal tečaje, vendar je pozneje ta zanimiva ideja zaradi izumiteljeve bolezni zamrla.
Leta 1911 je dunajski patentni urad Ivanu Slokarju podelil patent za njegov izum letala, ki lahko leti tudi kot helikopter. Ta naprava je bila v bistvu klasično motorno letalo, ki je imelo namesto običajnih krilnih površin na vsaki strani trupa križno ploskev. Ti ploskvi sta omogočali običajno drsno letenje, z manjšimi spremembami pa tudi navpično dviganje oziroma spuščanje ali lebdenje.
Književnik FRANK TAUCHAR se je rodl na današnji dan leta 1886 v Lenartu nad Lušo. Leta 1906 se je izselil v Združene države Amerike in bil sprva rudar, nato trgovec. Med prvo svetovno vojno se je bojeval v Franciji. V ameriških slovenskih časopisih in koledarjih je objavljal poezijo, ki ni presegala ravni proletarske propagande, v prozi pa je nenehno iskal nove tematske in izrazne možnosti; njegove novele so pogosto mejile na znanstveno fantastiko. Frank Tauchar je bil tudi režiser in igralec; napisal je šaloigri z značilno “starokranjsko” tematiko.
—–
Zgodovinar FERDO GESTRIN je leta 1960 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1983 pa je postal redni profesor za občo zgodovino srednjega veka. Za njegovo obsežno znanstveno delo (več kot 250 bibliografskih enot, od tega 18 knjig) je v marsičem značilno novatorstvo pri dodajanju novih vrst virov k že obravnavanim vprašanjem. Sprva je njegovo delo segalo od zgodovine antike prek zgodovine mest na Slovenskem v srednjem veku in gospodarske zgodovine ter zgodovine reformacije v 16. stoletju do zgodovine Slovencev od konca 18. do začetka 20. stoletja.
Zlasti objava njegovega dela “Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem” je pokazala pomembno novo podobo naše preteklosti: do tedaj je zgodovinopisje zanemarjalo slovenske zveze z Italijo in upoštevalo le navezanost na severozahod. Z monografijo “Pomorstvo srednjeveškega Pirana” pa je Ferdo Gestrin postal vodilni strokovnjak za zgodovino prometa na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov