Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Učitelj in pedagoški pisec SIMON RUDMAŠ je v Celovcu študiral bogoslovje in bil leta 1821 posvečen. Najprej je bil kaplan in katehet v Dobrli vesi in Št. Andražu, nato ravnatelj glavne šole v Celju, ravnatelj realke v Trstu ter nazadnje šolski svetnik in nadzornik v Celovcu. Pri svojem delu je začel uvajati praktično pedagogiko in študij pedagoške teorije. Poudarjal je nekatera povsem sodobna učna načela: učimo se za življenje, pouk naj bo sistematičen, postopen in nazoren; pri njem naj se uporabljajo učila in ponazorila.
Z njegovim prizadevanjem so v Celovcu sezidali stavbo realke in osnovne šole ter odprli glasbeno šolo za izobraževanje bodočih slovenskih učiteljev. Napisal je tudi abecednik za slovenske nedeljske šole, za boljši pouk računstva v osnovnih šolah pa je leta 1851 objavil metodiko elementarnega računstva z dvema naslovoma: »Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje«. Simon Rudmaš se je rodil na današnji dan leta 1795 v Št. Vidu v Podjuni na Koroškem.
—–
Surdopedagoginja VITA ZUPANČIČ je leta 1887 končala učiteljišče v Ljubljani. Dve leti je poučevala v Loškem Potoku in Metliki, po ustanovitvi gluhonemnice v Ljubljani pa se je posvetila gluhonemi mladini. Kot surdopedagoginja – specialna pedagoginja za slušno prizadete – se je izpopolnjevala v sorodnih zavodih v Zagrebu, Beogradu, Berlinu, na Dunaju in v Pragi. Pri delu z gluhonemo mladino v Ljubljani je dosegla odlične pedagoške uspehe, kot soavtorica pa je leta 1921 sestavila tudi »Berilo za gluhoneme otroke za 3. in 4. razred«, organizirala razne tečaje in predavala.
Od ustanovitve je delovala v Društvu učiteljic in v Slovenski šolski matici, leta 1930 pa je sodelovala pri ustanovitvi Podpornega društva za gluhonemo mladino. V sklopu društva je šest let deloval Sklad Vite Zupančič, po njej pa se imenuje tudi kulturno-umetniško društvo gluhih, ki deluje od leta 1935. Rodila se je na današnji dan pred 150-imi leti na Selah pri Šmarju.
—–
Kiparka in risarka KARLA BULOVEC MRAK se je pred 2. svetovno vojno posvečala predvsem kiparstvu, po njej pa risbi. Njene mogočne, karakterno poudarjene figuralne plastike so dobile priznanje kritike, ne pa naročnikov. Razvila je grčasto modelacijo v slogu ekspresionizma, ki je napovedovala art brut – surovo umetnost, vendar je v sorazmerjih in zasnovi ostala blizu realnosti. Karla Bulovec Mrak se je rodila na današnji dan leta 1895 na Bledu.
——-
Elektrotehnik RAFAEL ERŽEN je po diplomi na tehniški fakulteti v Ljubljani leta 1925 delal pri direkciji Pošte, telegrafa in telefona ter sodeloval tudi pri postavitvi prve avtomatske telefonske centrale v Jugoslaviji – to je bilo v Ljubljani leta 1927 – in pri uvajanju visokofrekvenčne telefonije. Po drugi svetovni vojni je vodil obnovo telefonske mreže v Sloveniji, v letih od 1951 do 1970 pa je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.
Rafael Eržen je bil tudi eden prvih radioamaterjev v Sloveniji. Leta 1928 je sodeloval pri postavitvi prve radijske postaje v Sloveniji in bil tudi govorec v napovedniku na prvi uradni dan oddajanja Radia Ljubljana. Rodil se je na današnji dan leta 1899 v Ložu.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Učitelj in pedagoški pisec SIMON RUDMAŠ je v Celovcu študiral bogoslovje in bil leta 1821 posvečen. Najprej je bil kaplan in katehet v Dobrli vesi in Št. Andražu, nato ravnatelj glavne šole v Celju, ravnatelj realke v Trstu ter nazadnje šolski svetnik in nadzornik v Celovcu. Pri svojem delu je začel uvajati praktično pedagogiko in študij pedagoške teorije. Poudarjal je nekatera povsem sodobna učna načela: učimo se za življenje, pouk naj bo sistematičen, postopen in nazoren; pri njem naj se uporabljajo učila in ponazorila.
Z njegovim prizadevanjem so v Celovcu sezidali stavbo realke in osnovne šole ter odprli glasbeno šolo za izobraževanje bodočih slovenskih učiteljev. Napisal je tudi abecednik za slovenske nedeljske šole, za boljši pouk računstva v osnovnih šolah pa je leta 1851 objavil metodiko elementarnega računstva z dvema naslovoma: »Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje«. Simon Rudmaš se je rodil na današnji dan leta 1795 v Št. Vidu v Podjuni na Koroškem.
—–
Surdopedagoginja VITA ZUPANČIČ je leta 1887 končala učiteljišče v Ljubljani. Dve leti je poučevala v Loškem Potoku in Metliki, po ustanovitvi gluhonemnice v Ljubljani pa se je posvetila gluhonemi mladini. Kot surdopedagoginja – specialna pedagoginja za slušno prizadete – se je izpopolnjevala v sorodnih zavodih v Zagrebu, Beogradu, Berlinu, na Dunaju in v Pragi. Pri delu z gluhonemo mladino v Ljubljani je dosegla odlične pedagoške uspehe, kot soavtorica pa je leta 1921 sestavila tudi »Berilo za gluhoneme otroke za 3. in 4. razred«, organizirala razne tečaje in predavala.
Od ustanovitve je delovala v Društvu učiteljic in v Slovenski šolski matici, leta 1930 pa je sodelovala pri ustanovitvi Podpornega društva za gluhonemo mladino. V sklopu društva je šest let deloval Sklad Vite Zupančič, po njej pa se imenuje tudi kulturno-umetniško društvo gluhih, ki deluje od leta 1935. Rodila se je na današnji dan pred 150-imi leti na Selah pri Šmarju.
—–
Kiparka in risarka KARLA BULOVEC MRAK se je pred 2. svetovno vojno posvečala predvsem kiparstvu, po njej pa risbi. Njene mogočne, karakterno poudarjene figuralne plastike so dobile priznanje kritike, ne pa naročnikov. Razvila je grčasto modelacijo v slogu ekspresionizma, ki je napovedovala art brut – surovo umetnost, vendar je v sorazmerjih in zasnovi ostala blizu realnosti. Karla Bulovec Mrak se je rodila na današnji dan leta 1895 na Bledu.
——-
Elektrotehnik RAFAEL ERŽEN je po diplomi na tehniški fakulteti v Ljubljani leta 1925 delal pri direkciji Pošte, telegrafa in telefona ter sodeloval tudi pri postavitvi prve avtomatske telefonske centrale v Jugoslaviji – to je bilo v Ljubljani leta 1927 – in pri uvajanju visokofrekvenčne telefonije. Po drugi svetovni vojni je vodil obnovo telefonske mreže v Sloveniji, v letih od 1951 do 1970 pa je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.
Rafael Eržen je bil tudi eden prvih radioamaterjev v Sloveniji. Leta 1928 je sodeloval pri postavitvi prve radijske postaje v Sloveniji in bil tudi govorec v napovedniku na prvi uradni dan oddajanja Radia Ljubljana. Rodil se je na današnji dan leta 1899 v Ložu.
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Neveljaven email naslov