Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

29.10.2018


Najstarejši datirani rokopis s slovenskimi besedami je  Videmski  rokopis.  Na enem izmed listov so zapisana slovenska imena števnikov od 1 do 42 (od edem do štirideset ino dva). Nad temi vpisi je datum 29. 10. 1458 in piščev podpis: Nícholo pentor (slikar), na naslednji strani pa so sredi tujega besedila še slovenski števniki za stotice in tisočice (edem taužem, dva taužem). Pisec je bil, sodeč po furlanskem besedilu, Italijan ali Furlan iz Krmina oziroma okolice. Videmski rokopis hrani občinska knjižnica v Vidmu.

—–

Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Mariboru rodil pripovednik, dramatik in pesnik STANKO  MAJCEN, znan tudi s psevdonimi Aristides, Fran Zorè in Ivan Brodar. Na Dunaju je študiral pravo in po prvi svetovni vojni služboval pri pokrajinski upravi v Ljubljani, Mariboru in v raznih ministrstvih v Beogradu. V svojih pesmih in dramah je prešel od moderne k futurizmu in ekspresionizmu. V letih od 1913 do 25 je objavil najpomembnejša dela iz svojega prvega literarnega obdobja. Sem sodijo pesniški cikel “Smrt v polju”, črtice, ki kažejo poudarjeno etično zgroženost nad razčlovečenostjo sveta in stilno različna dramska besedila, ki zajemajo motive o socialni in moralni bedi okupiranega mesta.

Majcnovo drugo ustvarjalno obdobje je izrazito religiozno; pisal je legende iz Jezusovega življenja in dramska besedila, v katerih je poudarjal mistiko kot neposredno doživljanje boga in polemiziral z institucionalno Cerkvijo. Po 2. svetovni vojni se Stanko Majcen vrsto let ni pojavljal v javnosti. Slovenska politična emigracija v Argentini mu je objavila knjigi črtic in poezije, leta 1967 pa sta pri nas izšli dve knjigi njegovih Izbranih del.

—–

V drugi polovici 19. stoletja je čaščenje cesarja Franca Jožefa I. v Avstro-Ogrski doseglo višek s postavljanjem njegovih spomenikov kot po tekočem traku. Po spomeniku v Mariboru so na današnji dan leta 1892 na pobudo nemških prebivalcev slavnostno odkrili cesarjev kip tudi v Celju. Po mestu je bilo razobešenih mnogo pruskih, cesarskih in štajerskih zastav, na zvoniku Marijine cerkve jih je plapolalo kar osem. Odkritje je popestrilo še bobnenje možnarjev, navdušeni vzkliki tisočglave množice, polaganje vencev in slavnostni govori. V njih so cesarja častili, ker “je liberalno vladaril, centraliziral in narode germaniziral.”

Po propadu habsburške monarhije pa so se kipu začeli pisati hudi časi. Že novembra leta 1918 so Francu Jožefu neznanci odbili nos, ga ogrnili z raztrganim dežnim plaščem in mu na glavo posadili čelado. Le dober mesec pozneje pa je cesarjev kip, kot so zapisali časniki, “izgubil ravnotežje in obležal na tleh”. Še istega dne so kip odpeljali in prodali za staro železo.

—–

Na današnji dan pred sto leti je bilo na Kongresnem trgu v Ljubljani veliko narodno zborovanje, na katerem so razglasili odcepitev od Avstro-Ogrske in ustanovitev nove države: Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.  Dan pred tem je namreč avstro-ogrska vlada sprejela Wilsonove mirovne pogoje in z njimi tudi zahtevo slovanskih narodov na njenem območju do pravice popolne samoodločbe. Uvodni govor je v imenu predsedstva Narodnega sveta imel Ivan Hribar.

Na zborovanju je bilo približno 50.000 ljudi in dvesto slovenskih častnikov in vojakov. V njihovem imenu je nadporočnik Mihajlo Rostohar slovesno odpovedal prisego habsburškemu cesarju in obljubil zvestobo novi državi. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov mednarodno sicer ni bila priznana, vendar je kot politična tvorba ustrezala vsem zahtevam, ki jih predpisuje mednarodno pravo za nastanek držav. Obstajala je le dober mesec dni, saj se je 1. decembra 1918. leta s Kraljevino Srbijo združila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

29.10.2018


Najstarejši datirani rokopis s slovenskimi besedami je  Videmski  rokopis.  Na enem izmed listov so zapisana slovenska imena števnikov od 1 do 42 (od edem do štirideset ino dva). Nad temi vpisi je datum 29. 10. 1458 in piščev podpis: Nícholo pentor (slikar), na naslednji strani pa so sredi tujega besedila še slovenski števniki za stotice in tisočice (edem taužem, dva taužem). Pisec je bil, sodeč po furlanskem besedilu, Italijan ali Furlan iz Krmina oziroma okolice. Videmski rokopis hrani občinska knjižnica v Vidmu.

—–

Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Mariboru rodil pripovednik, dramatik in pesnik STANKO  MAJCEN, znan tudi s psevdonimi Aristides, Fran Zorè in Ivan Brodar. Na Dunaju je študiral pravo in po prvi svetovni vojni služboval pri pokrajinski upravi v Ljubljani, Mariboru in v raznih ministrstvih v Beogradu. V svojih pesmih in dramah je prešel od moderne k futurizmu in ekspresionizmu. V letih od 1913 do 25 je objavil najpomembnejša dela iz svojega prvega literarnega obdobja. Sem sodijo pesniški cikel “Smrt v polju”, črtice, ki kažejo poudarjeno etično zgroženost nad razčlovečenostjo sveta in stilno različna dramska besedila, ki zajemajo motive o socialni in moralni bedi okupiranega mesta.

Majcnovo drugo ustvarjalno obdobje je izrazito religiozno; pisal je legende iz Jezusovega življenja in dramska besedila, v katerih je poudarjal mistiko kot neposredno doživljanje boga in polemiziral z institucionalno Cerkvijo. Po 2. svetovni vojni se Stanko Majcen vrsto let ni pojavljal v javnosti. Slovenska politična emigracija v Argentini mu je objavila knjigi črtic in poezije, leta 1967 pa sta pri nas izšli dve knjigi njegovih Izbranih del.

—–

V drugi polovici 19. stoletja je čaščenje cesarja Franca Jožefa I. v Avstro-Ogrski doseglo višek s postavljanjem njegovih spomenikov kot po tekočem traku. Po spomeniku v Mariboru so na današnji dan leta 1892 na pobudo nemških prebivalcev slavnostno odkrili cesarjev kip tudi v Celju. Po mestu je bilo razobešenih mnogo pruskih, cesarskih in štajerskih zastav, na zvoniku Marijine cerkve jih je plapolalo kar osem. Odkritje je popestrilo še bobnenje možnarjev, navdušeni vzkliki tisočglave množice, polaganje vencev in slavnostni govori. V njih so cesarja častili, ker “je liberalno vladaril, centraliziral in narode germaniziral.”

Po propadu habsburške monarhije pa so se kipu začeli pisati hudi časi. Že novembra leta 1918 so Francu Jožefu neznanci odbili nos, ga ogrnili z raztrganim dežnim plaščem in mu na glavo posadili čelado. Le dober mesec pozneje pa je cesarjev kip, kot so zapisali časniki, “izgubil ravnotežje in obležal na tleh”. Še istega dne so kip odpeljali in prodali za staro železo.

—–

Na današnji dan pred sto leti je bilo na Kongresnem trgu v Ljubljani veliko narodno zborovanje, na katerem so razglasili odcepitev od Avstro-Ogrske in ustanovitev nove države: Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.  Dan pred tem je namreč avstro-ogrska vlada sprejela Wilsonove mirovne pogoje in z njimi tudi zahtevo slovanskih narodov na njenem območju do pravice popolne samoodločbe. Uvodni govor je v imenu predsedstva Narodnega sveta imel Ivan Hribar.

Na zborovanju je bilo približno 50.000 ljudi in dvesto slovenskih častnikov in vojakov. V njihovem imenu je nadporočnik Mihajlo Rostohar slovesno odpovedal prisego habsburškemu cesarju in obljubil zvestobo novi državi. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov mednarodno sicer ni bila priznana, vendar je kot politična tvorba ustrezala vsem zahtevam, ki jih predpisuje mednarodno pravo za nastanek držav. Obstajala je le dober mesec dni, saj se je 1. decembra 1918. leta s Kraljevino Srbijo združila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.


13.04.2024

16. april - Friderik Žovneški in njegovi potomci postanejo grofje Celjski (1341)

Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

15. april - pred 100 leti je general Rudolf Maister postal častni meščan rojstnega Kamnika

Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

14. april - nacistični izgon koroških Slovencev (1942)

Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

13. april - Oroslav Caf, zbiralec ljudskega gradiva (1814)

Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

12. april - Jože Hradil (1934) častni član madžarske akademije znanosti

Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

11. april - Zdenko Kalin, umetnik čiste kiparske forme (1911)

Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

10. april - ko se je Bled prvič pojavil v zgodovinskih virih (1004)

Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

9. april - Pavlina Pajk (1854) in nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana

Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

8. april - prvo slovensko planinsko društvo na Štajerskem (1901)

Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

7. april - Rudolf Bukšek (1882) znameniti bariton zagrebške operne hiše

Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

6. april - akad. slikar Slavko Kores (1924) mojster barvnega izraza

Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

5. april - Vinko Möderndorfer (1894) v vseh režimih preganjan socialni in politični delavec

Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

4. april - Ivan Vrban Zadravski (1841) prvi prevajalec Shakespearja v slovenščino

Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

3. april - Ada Škerl (1924) pionirka slovenske intimistične lirike

Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

2. april - »Ameriško-slovenska katoliška jednota« (1894)

Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

1. april - don Paskval Gujon (1909) »naš jezik je slovenski«

Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

31. marec - spominska plošča alpinski četi na radovljiški graščini (1974)

Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

30. marec - Filip Terč (1844) začetnik apiterapije v srednji Evropi

Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

29. marec - General in pesnik Rudolf Maister (1874) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

28. marec - Marjan Javornik (1924) in posodobitev programov slovenskega radia

Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 11 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov