Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

29.10.2018


Najstarejši datirani rokopis s slovenskimi besedami je  Videmski  rokopis.  Na enem izmed listov so zapisana slovenska imena števnikov od 1 do 42 (od edem do štirideset ino dva). Nad temi vpisi je datum 29. 10. 1458 in piščev podpis: Nícholo pentor (slikar), na naslednji strani pa so sredi tujega besedila še slovenski števniki za stotice in tisočice (edem taužem, dva taužem). Pisec je bil, sodeč po furlanskem besedilu, Italijan ali Furlan iz Krmina oziroma okolice. Videmski rokopis hrani občinska knjižnica v Vidmu.

—–

Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Mariboru rodil pripovednik, dramatik in pesnik STANKO  MAJCEN, znan tudi s psevdonimi Aristides, Fran Zorè in Ivan Brodar. Na Dunaju je študiral pravo in po prvi svetovni vojni služboval pri pokrajinski upravi v Ljubljani, Mariboru in v raznih ministrstvih v Beogradu. V svojih pesmih in dramah je prešel od moderne k futurizmu in ekspresionizmu. V letih od 1913 do 25 je objavil najpomembnejša dela iz svojega prvega literarnega obdobja. Sem sodijo pesniški cikel “Smrt v polju”, črtice, ki kažejo poudarjeno etično zgroženost nad razčlovečenostjo sveta in stilno različna dramska besedila, ki zajemajo motive o socialni in moralni bedi okupiranega mesta.

Majcnovo drugo ustvarjalno obdobje je izrazito religiozno; pisal je legende iz Jezusovega življenja in dramska besedila, v katerih je poudarjal mistiko kot neposredno doživljanje boga in polemiziral z institucionalno Cerkvijo. Po 2. svetovni vojni se Stanko Majcen vrsto let ni pojavljal v javnosti. Slovenska politična emigracija v Argentini mu je objavila knjigi črtic in poezije, leta 1967 pa sta pri nas izšli dve knjigi njegovih Izbranih del.

—–

V drugi polovici 19. stoletja je čaščenje cesarja Franca Jožefa I. v Avstro-Ogrski doseglo višek s postavljanjem njegovih spomenikov kot po tekočem traku. Po spomeniku v Mariboru so na današnji dan leta 1892 na pobudo nemških prebivalcev slavnostno odkrili cesarjev kip tudi v Celju. Po mestu je bilo razobešenih mnogo pruskih, cesarskih in štajerskih zastav, na zvoniku Marijine cerkve jih je plapolalo kar osem. Odkritje je popestrilo še bobnenje možnarjev, navdušeni vzkliki tisočglave množice, polaganje vencev in slavnostni govori. V njih so cesarja častili, ker “je liberalno vladaril, centraliziral in narode germaniziral.”

Po propadu habsburške monarhije pa so se kipu začeli pisati hudi časi. Že novembra leta 1918 so Francu Jožefu neznanci odbili nos, ga ogrnili z raztrganim dežnim plaščem in mu na glavo posadili čelado. Le dober mesec pozneje pa je cesarjev kip, kot so zapisali časniki, “izgubil ravnotežje in obležal na tleh”. Še istega dne so kip odpeljali in prodali za staro železo.

—–

Na današnji dan pred sto leti je bilo na Kongresnem trgu v Ljubljani veliko narodno zborovanje, na katerem so razglasili odcepitev od Avstro-Ogrske in ustanovitev nove države: Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.  Dan pred tem je namreč avstro-ogrska vlada sprejela Wilsonove mirovne pogoje in z njimi tudi zahtevo slovanskih narodov na njenem območju do pravice popolne samoodločbe. Uvodni govor je v imenu predsedstva Narodnega sveta imel Ivan Hribar.

Na zborovanju je bilo približno 50.000 ljudi in dvesto slovenskih častnikov in vojakov. V njihovem imenu je nadporočnik Mihajlo Rostohar slovesno odpovedal prisego habsburškemu cesarju in obljubil zvestobo novi državi. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov mednarodno sicer ni bila priznana, vendar je kot politična tvorba ustrezala vsem zahtevam, ki jih predpisuje mednarodno pravo za nastanek držav. Obstajala je le dober mesec dni, saj se je 1. decembra 1918. leta s Kraljevino Srbijo združila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

29.10.2018


Najstarejši datirani rokopis s slovenskimi besedami je  Videmski  rokopis.  Na enem izmed listov so zapisana slovenska imena števnikov od 1 do 42 (od edem do štirideset ino dva). Nad temi vpisi je datum 29. 10. 1458 in piščev podpis: Nícholo pentor (slikar), na naslednji strani pa so sredi tujega besedila še slovenski števniki za stotice in tisočice (edem taužem, dva taužem). Pisec je bil, sodeč po furlanskem besedilu, Italijan ali Furlan iz Krmina oziroma okolice. Videmski rokopis hrani občinska knjižnica v Vidmu.

—–

Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Mariboru rodil pripovednik, dramatik in pesnik STANKO  MAJCEN, znan tudi s psevdonimi Aristides, Fran Zorè in Ivan Brodar. Na Dunaju je študiral pravo in po prvi svetovni vojni služboval pri pokrajinski upravi v Ljubljani, Mariboru in v raznih ministrstvih v Beogradu. V svojih pesmih in dramah je prešel od moderne k futurizmu in ekspresionizmu. V letih od 1913 do 25 je objavil najpomembnejša dela iz svojega prvega literarnega obdobja. Sem sodijo pesniški cikel “Smrt v polju”, črtice, ki kažejo poudarjeno etično zgroženost nad razčlovečenostjo sveta in stilno različna dramska besedila, ki zajemajo motive o socialni in moralni bedi okupiranega mesta.

Majcnovo drugo ustvarjalno obdobje je izrazito religiozno; pisal je legende iz Jezusovega življenja in dramska besedila, v katerih je poudarjal mistiko kot neposredno doživljanje boga in polemiziral z institucionalno Cerkvijo. Po 2. svetovni vojni se Stanko Majcen vrsto let ni pojavljal v javnosti. Slovenska politična emigracija v Argentini mu je objavila knjigi črtic in poezije, leta 1967 pa sta pri nas izšli dve knjigi njegovih Izbranih del.

—–

V drugi polovici 19. stoletja je čaščenje cesarja Franca Jožefa I. v Avstro-Ogrski doseglo višek s postavljanjem njegovih spomenikov kot po tekočem traku. Po spomeniku v Mariboru so na današnji dan leta 1892 na pobudo nemških prebivalcev slavnostno odkrili cesarjev kip tudi v Celju. Po mestu je bilo razobešenih mnogo pruskih, cesarskih in štajerskih zastav, na zvoniku Marijine cerkve jih je plapolalo kar osem. Odkritje je popestrilo še bobnenje možnarjev, navdušeni vzkliki tisočglave množice, polaganje vencev in slavnostni govori. V njih so cesarja častili, ker “je liberalno vladaril, centraliziral in narode germaniziral.”

Po propadu habsburške monarhije pa so se kipu začeli pisati hudi časi. Že novembra leta 1918 so Francu Jožefu neznanci odbili nos, ga ogrnili z raztrganim dežnim plaščem in mu na glavo posadili čelado. Le dober mesec pozneje pa je cesarjev kip, kot so zapisali časniki, “izgubil ravnotežje in obležal na tleh”. Še istega dne so kip odpeljali in prodali za staro železo.

—–

Na današnji dan pred sto leti je bilo na Kongresnem trgu v Ljubljani veliko narodno zborovanje, na katerem so razglasili odcepitev od Avstro-Ogrske in ustanovitev nove države: Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.  Dan pred tem je namreč avstro-ogrska vlada sprejela Wilsonove mirovne pogoje in z njimi tudi zahtevo slovanskih narodov na njenem območju do pravice popolne samoodločbe. Uvodni govor je v imenu predsedstva Narodnega sveta imel Ivan Hribar.

Na zborovanju je bilo približno 50.000 ljudi in dvesto slovenskih častnikov in vojakov. V njihovem imenu je nadporočnik Mihajlo Rostohar slovesno odpovedal prisego habsburškemu cesarju in obljubil zvestobo novi državi. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov mednarodno sicer ni bila priznana, vendar je kot politična tvorba ustrezala vsem zahtevam, ki jih predpisuje mednarodno pravo za nastanek držav. Obstajala je le dober mesec dni, saj se je 1. decembra 1918. leta s Kraljevino Srbijo združila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 2 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov