Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

29.10.2018


Najstarejši datirani rokopis s slovenskimi besedami je  Videmski  rokopis.  Na enem izmed listov so zapisana slovenska imena števnikov od 1 do 42 (od edem do štirideset ino dva). Nad temi vpisi je datum 29. 10. 1458 in piščev podpis: Nícholo pentor (slikar), na naslednji strani pa so sredi tujega besedila še slovenski števniki za stotice in tisočice (edem taužem, dva taužem). Pisec je bil, sodeč po furlanskem besedilu, Italijan ali Furlan iz Krmina oziroma okolice. Videmski rokopis hrani občinska knjižnica v Vidmu.

—–

Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Mariboru rodil pripovednik, dramatik in pesnik STANKO  MAJCEN, znan tudi s psevdonimi Aristides, Fran Zorè in Ivan Brodar. Na Dunaju je študiral pravo in po prvi svetovni vojni služboval pri pokrajinski upravi v Ljubljani, Mariboru in v raznih ministrstvih v Beogradu. V svojih pesmih in dramah je prešel od moderne k futurizmu in ekspresionizmu. V letih od 1913 do 25 je objavil najpomembnejša dela iz svojega prvega literarnega obdobja. Sem sodijo pesniški cikel “Smrt v polju”, črtice, ki kažejo poudarjeno etično zgroženost nad razčlovečenostjo sveta in stilno različna dramska besedila, ki zajemajo motive o socialni in moralni bedi okupiranega mesta.

Majcnovo drugo ustvarjalno obdobje je izrazito religiozno; pisal je legende iz Jezusovega življenja in dramska besedila, v katerih je poudarjal mistiko kot neposredno doživljanje boga in polemiziral z institucionalno Cerkvijo. Po 2. svetovni vojni se Stanko Majcen vrsto let ni pojavljal v javnosti. Slovenska politična emigracija v Argentini mu je objavila knjigi črtic in poezije, leta 1967 pa sta pri nas izšli dve knjigi njegovih Izbranih del.

—–

V drugi polovici 19. stoletja je čaščenje cesarja Franca Jožefa I. v Avstro-Ogrski doseglo višek s postavljanjem njegovih spomenikov kot po tekočem traku. Po spomeniku v Mariboru so na današnji dan leta 1892 na pobudo nemških prebivalcev slavnostno odkrili cesarjev kip tudi v Celju. Po mestu je bilo razobešenih mnogo pruskih, cesarskih in štajerskih zastav, na zvoniku Marijine cerkve jih je plapolalo kar osem. Odkritje je popestrilo še bobnenje možnarjev, navdušeni vzkliki tisočglave množice, polaganje vencev in slavnostni govori. V njih so cesarja častili, ker “je liberalno vladaril, centraliziral in narode germaniziral.”

Po propadu habsburške monarhije pa so se kipu začeli pisati hudi časi. Že novembra leta 1918 so Francu Jožefu neznanci odbili nos, ga ogrnili z raztrganim dežnim plaščem in mu na glavo posadili čelado. Le dober mesec pozneje pa je cesarjev kip, kot so zapisali časniki, “izgubil ravnotežje in obležal na tleh”. Še istega dne so kip odpeljali in prodali za staro železo.

—–

Na današnji dan pred sto leti je bilo na Kongresnem trgu v Ljubljani veliko narodno zborovanje, na katerem so razglasili odcepitev od Avstro-Ogrske in ustanovitev nove države: Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.  Dan pred tem je namreč avstro-ogrska vlada sprejela Wilsonove mirovne pogoje in z njimi tudi zahtevo slovanskih narodov na njenem območju do pravice popolne samoodločbe. Uvodni govor je v imenu predsedstva Narodnega sveta imel Ivan Hribar.

Na zborovanju je bilo približno 50.000 ljudi in dvesto slovenskih častnikov in vojakov. V njihovem imenu je nadporočnik Mihajlo Rostohar slovesno odpovedal prisego habsburškemu cesarju in obljubil zvestobo novi državi. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov mednarodno sicer ni bila priznana, vendar je kot politična tvorba ustrezala vsem zahtevam, ki jih predpisuje mednarodno pravo za nastanek držav. Obstajala je le dober mesec dni, saj se je 1. decembra 1918. leta s Kraljevino Srbijo združila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

29.10.2018


Najstarejši datirani rokopis s slovenskimi besedami je  Videmski  rokopis.  Na enem izmed listov so zapisana slovenska imena števnikov od 1 do 42 (od edem do štirideset ino dva). Nad temi vpisi je datum 29. 10. 1458 in piščev podpis: Nícholo pentor (slikar), na naslednji strani pa so sredi tujega besedila še slovenski števniki za stotice in tisočice (edem taužem, dva taužem). Pisec je bil, sodeč po furlanskem besedilu, Italijan ali Furlan iz Krmina oziroma okolice. Videmski rokopis hrani občinska knjižnica v Vidmu.

—–

Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Mariboru rodil pripovednik, dramatik in pesnik STANKO  MAJCEN, znan tudi s psevdonimi Aristides, Fran Zorè in Ivan Brodar. Na Dunaju je študiral pravo in po prvi svetovni vojni služboval pri pokrajinski upravi v Ljubljani, Mariboru in v raznih ministrstvih v Beogradu. V svojih pesmih in dramah je prešel od moderne k futurizmu in ekspresionizmu. V letih od 1913 do 25 je objavil najpomembnejša dela iz svojega prvega literarnega obdobja. Sem sodijo pesniški cikel “Smrt v polju”, črtice, ki kažejo poudarjeno etično zgroženost nad razčlovečenostjo sveta in stilno različna dramska besedila, ki zajemajo motive o socialni in moralni bedi okupiranega mesta.

Majcnovo drugo ustvarjalno obdobje je izrazito religiozno; pisal je legende iz Jezusovega življenja in dramska besedila, v katerih je poudarjal mistiko kot neposredno doživljanje boga in polemiziral z institucionalno Cerkvijo. Po 2. svetovni vojni se Stanko Majcen vrsto let ni pojavljal v javnosti. Slovenska politična emigracija v Argentini mu je objavila knjigi črtic in poezije, leta 1967 pa sta pri nas izšli dve knjigi njegovih Izbranih del.

—–

V drugi polovici 19. stoletja je čaščenje cesarja Franca Jožefa I. v Avstro-Ogrski doseglo višek s postavljanjem njegovih spomenikov kot po tekočem traku. Po spomeniku v Mariboru so na današnji dan leta 1892 na pobudo nemških prebivalcev slavnostno odkrili cesarjev kip tudi v Celju. Po mestu je bilo razobešenih mnogo pruskih, cesarskih in štajerskih zastav, na zvoniku Marijine cerkve jih je plapolalo kar osem. Odkritje je popestrilo še bobnenje možnarjev, navdušeni vzkliki tisočglave množice, polaganje vencev in slavnostni govori. V njih so cesarja častili, ker “je liberalno vladaril, centraliziral in narode germaniziral.”

Po propadu habsburške monarhije pa so se kipu začeli pisati hudi časi. Že novembra leta 1918 so Francu Jožefu neznanci odbili nos, ga ogrnili z raztrganim dežnim plaščem in mu na glavo posadili čelado. Le dober mesec pozneje pa je cesarjev kip, kot so zapisali časniki, “izgubil ravnotežje in obležal na tleh”. Še istega dne so kip odpeljali in prodali za staro železo.

—–

Na današnji dan pred sto leti je bilo na Kongresnem trgu v Ljubljani veliko narodno zborovanje, na katerem so razglasili odcepitev od Avstro-Ogrske in ustanovitev nove države: Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.  Dan pred tem je namreč avstro-ogrska vlada sprejela Wilsonove mirovne pogoje in z njimi tudi zahtevo slovanskih narodov na njenem območju do pravice popolne samoodločbe. Uvodni govor je v imenu predsedstva Narodnega sveta imel Ivan Hribar.

Na zborovanju je bilo približno 50.000 ljudi in dvesto slovenskih častnikov in vojakov. V njihovem imenu je nadporočnik Mihajlo Rostohar slovesno odpovedal prisego habsburškemu cesarju in obljubil zvestobo novi državi. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov mednarodno sicer ni bila priznana, vendar je kot politična tvorba ustrezala vsem zahtevam, ki jih predpisuje mednarodno pravo za nastanek držav. Obstajala je le dober mesec dni, saj se je 1. decembra 1918. leta s Kraljevino Srbijo združila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

15. september - vrnitev Primorske k matični domovini (1947)

Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

14. september - Zoran Rant (1904) vrhunski strokovnjak za procesno tehniko

Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

13. september - »podjetje za proizvodnjo filmov« (1946)

Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

12. september - Anton Jobst (1894) skladatelj, ki ga je Titov režim najprej izgnal in nato odlikoval

Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

11. september - partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah (1944)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

10. september - mirovna pogodba iz Saint-Germaina (1919)

Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

9. september - Slavinja – časopis, ki ni smel iziti (1824)

Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

8. september - 200 let od Slomškovega mašniškega posvečenja (1824)

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

7. september - Matej Tominc (1790) in prvi koraki turizma v Škocjanskih jamah

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

6. september - Bazoviške žrtve (1930)

Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

5. september - izenačenje svetovnega rekorda v Celju (1964)

»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

4. september - sprememba meja in sedeža Lavantinske škofije (1859)

O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

3. september - Marjan Ciglič (1924) avtor izjemne fotografske dediščine

Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.09.2024

Graški nobelovec rojen v Ljubljani

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 3 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov